Južna plat gore daje Okrešlju del njegove imenitne visokogorske podobe.Tu čez je možen zahteven,nemarkiran pristop skozi Hudi prask.Markirana pot s te strani pa je speljana po zahodnem grebenu,ki terja kar nekaj plezanja in je le skromno varovan(do polovice poti). Še bolj odmaknjena je severovzhodna plat gore,kjer je speljana markirana pot iz Matkovega kota (klik glej objavo).Vodi nas mimo naravne znamenitosti Škafa in prek zanimive visokogorske krnice Latvice na vzhodni skalnati greben(imam v planu v naslednjem letu).
Mrzlo goro je kot prvi planinec osvojil Johannes Frischauf leta 1877, in to z vzhodne strani z vodnikoma Matkom in Piskernikom.
Podroben opis poti glej na hribi.net(klik).
Druga nedelja v septembru,kam tokrat na potep?Na Mrzlo goro ki je na vrsti za osvojitev.Izbral zahodno varianto pristopa zato ker je bolj kompaktna skala ki nudi dober oprijem,na vzhodni pa je veliko drobirja(nevarnost zdrsa).
Da še pojasnim za laike,ki ne zahajajo v gore ali pač prvič berejo kakšen članek o gorskih poteh-varovala pojem-ne pomeni kakršne ograje ali kar podobnega-to so jeklenice ali po domače zajle vpete v steno gore z posebnimi nosilci in katerih se lahko oprimemo za lažji vzpon- sestop ali pripnemo z varovalnim kompletom.So pa še klini zabiti v steno gore ki enako služijo za oprijem za vzpon-sestop predvsem na mestih kjer ni drugih oprimkov.
Začel ob 6.uri z parkirišča pod slapom Rinka v eni najlepših alpskih dolin v Logarski dolini.Vzpon na Okrešelj skozi sotesko mimo izvira Savinje,je dovolj svetlo tako da ne potrebujem naglavne svetilke.
Prekrasno z jutranjim soncem obsijane Rinke.Pohodnikov malo,čeravno je veekend in vreme kot naročeno.
Čez prekrasen travnik proti Mrzlemu dolu.Pot ni zahtevna se počasi vzpenja,preči hudournik pod ostenji Rink,kjer je zgodaj poleti še sneg.
Dosežem križišče poti kjer se odcepi pot na Mrzlo goro,druga pa nadaljuje proti Savinjskemu sedlu in Rinke severni pristop.Na lepi travni uravnavi krajši postanek.
Priprave za nadaljevanje poti(čelada,rokavice,pospravit pohodne palice,tavelik fotoaparat v nahrbtnik). Pot se najprej vzpenja po strmem pobočju,nato čez trave,ki pa že v nadaljevanju postanejo strme in prva jeklenica.
Čez manjšo grapo ter vstop v steno,kjer se začnejo klini in jeklenice,ki vodijo čez izpostavljene dele poti.V drugem delu pa klinov in jeklenic ni(zato vam varovalni komplet na Mrzli gori ne koristi kaj dosti,ampak znanje pridobljeno na večih prejšnjih turah).
Dve steni je potrebno prosto preplezati,je skala kompaktna tako da nudi dober oprijem(za približno ilustracijo je naklon od 65-75°). Preplezaš prvo pa misliš da bo kmalu vrh pa se ušteješ.Pot je sorazmeroma dolga in traja točno toliko kot je podano v nekaterih vodnikih ali opisih to je 2 uri.
Na vrhu je manjši kovinski križ,razgled je kljub temu čudovit čeravno gora ni med najvišjimi.Malo pred vrhom me je prehitel mlad par tako da na vrhu nisem bil sam,kasneje je prišlo še več pohodnikov.
Se zadržim kar dolgo saj je vreme bilo kar odlično,brez vetra,precej toplo,vidljivost lepa takšno imam najraje.Pa še družbo sem imel mlada, simpatična in zelo zgovorna planinka,ki si je kar sezula čevlje in bosa hodila po vrhu Mrzle gore,zelo fajn je bilo.
Na vrsti je sestop,ki ravnotako zahteva zbranost na poti.Med sestopom si vzamem še čas da zajamem nekaj utrinkov imam čas se mi nikamor ne mudi.
Za zakjuček lahko samo rečem lepa,zanimiva in zelo težka-zahtevna tura.
Krajši video vzpona na Mrzlo goro
Podroben opis poti na Mrzlo goro najdete na hribi net in v vodniku po Kamniških Alpah.
Vsem želim varen korak v gorah-hribih.
