nedelja, 29. april 2018

Velika planina čez Škorenco in Gamsove streže

Prišel je čas da po dolgem času obiščem hribe v bližini gora.Odločim se da grem na Veliko planino ki je vsa v pomladni pravljici namreč cvetijo žafrani kar je posebna atrakcija saj toliko jih nikjer ne vidiš.

Začnem na parkirišču Kraljevi hrib v dolini Kamniške Bistrice kjer je spodnja postaja gondole na Veliko planino.Po makadamski cesti do križišča pri transformatorju desno na gozdno cesto.Torej grem na pot kjer še nisem hodil ampak ne čez Rigelj.

Na poti se malo umikam podrtega drevja sledim stezici ki je mestoma manj vidna ampak se vidi če znaš gledati.Pot preči skoraj celotno zahodno pobočje Velike planine.Prečim mnogo grap toliko jih še na nobeni poti nisem.V nekaterih je bilo še snežišče skrito pod plastjo listja pač pa ne pretirano zahtevno.No nekaj previdnosti je potrebno.Bolj kot pa to je treba bit pazljiv na skoraj celotni trasi saj pot gre večinoma prečno po pobočju ki je mestoma zelo strmo in debela plast listja na poti nevarnost zdrsa.

Na markirano pot stopim v bližini planine Kisovec do Male planine me še čaka skoraj 40 min hoje.Lepi razgledi se odprejo ko pridem višje in vreme je bilo fantastično kot naročeno za pohod.Sledi malo počitka saj sem prej dobrih 3 ure nepretrgano vlekel špuro.

Odrinem naprej najprej do Male planine in potem naprej do Gradišča-Velika planina kjer je pastirsko naselje.Res je vsa planina je v vijolični barvi cvetočih žafranov.Ljudi-pohodnikov je ogromno povzpnem se do "mojega mesta" to je malo višje skalna pečina z lepim razgledom proti jugu v smeri Kamnik.Na sam vrh ne bom rinil itak je oblegan in niti ni prostora za vse.Če greš samo mimo si itak dosegal vrh.tu si privoščim malo daljši postanek časa imam še itak dovolj.

Odrinem do najvišje točke pade nekaj slik in potem sestop v smer planina Dol.Tu je pa situacija čisto drugačna.Če je prej bilo kopno-suho kot poper je tu še kar nekaj snežišč na poti in se kar neprijetno udira v sestop itak gre za vzpon je malo sitno.

Pod 1400 m pa snega ni več le v kakem skritem kotičku ga še najdeš torej planina Dol je kopna.Spet po krajšem počitku grem naprej sem premleval glede sestopa v dolino Kamniške Bistrice po markirani skozi Hudi graben ali po Martinj stezi.Obe dobro poznam vendar je Martinj stezo težje najti v obratni smeri.Pa saj imam Locus map aplikacijo.Super je zarisana torej grem pomembno je da najdem začetek-konec potem naprej itak ni več pomembno ker je lepo vidna stezica.

Po gozdni cesti obiram korake to se dobro spomnim na pamet le mesto je pomembno.Še tri metre še malo tik pred njo pa je ni videti.Skrenem z vlake v gozd točno jo zagledam.V zgornjem delu je lep razgled z poti in tu je tudi najbolj zahtevna saj vodi nad prepadnimi stenami.Mostič je še kar drži ampak kot zgleda ne bo več dolgo.Ta zahtevni del je kratek potem naprej pa je običajna pot.Kar hitro se spuščam vse nižje ko se naenkrat znajdem na Kopiščih ko stopim iz gozda.Sedaj pa še samo po cesti do parkirišča Kraljevi hrib kjer sem pot tudi začel.


....ko zavijem v dolino Kamniške Bistrice se pokaže Velika planina....


...lovska koča Sivnik....


...še vedno sem na pravi poti....


...pot...


...prečenje grape....snežišče skrito pod plastjo listja...


...tudi precej strmo...


...le kje se končajo....


.....velikokrat čez grape....


...še malo....


....ko stopim na markirano pot v bližini planine Kisovec....


....začnejo se odpirati razgledi....


.......


...na Mali planini...


...Domžalski dom na Mali planini....


...pravljica....


...pohodnikov ogromno.....


...v daljavi kapelica Marije Snežne....


...utrinek....


...pastirsko naselje....


...Velika planina....


...Gradišče-najvišja točka Velike planine....


...panoramski razgled....


...utrinek ob sestopu...še snežišča na poti a le do višine 1400 m.....


...planina Dol...


...ob poti....


...razgled z poti....Martinj steza....


...utrinek...


...čudovit razgled se odpre...


...Martinj turn....


...ko stopim iz gozda se pokaže Velika planina....


.....na Kopiščih....

Krajši video potopis o opravljeni poti.



Pa vsem varen korak v hribih in gorah.

ponedeljek, 16. april 2018

Čez Donačko goro in naokoli

Spet se je obetal zelo lep sobotni dan zato sklenem da se nekam odpravim.V hribih v bližini gora je še kar nekaj snega zato bom še kak teden počakal in se raje odpravim na naš štajerski Triglav kjer snega že dolgo ni več.

Spet se odpeljem v Haloze natančneje do Podlehnika in naprej do Žetal in še kak kilometer naprej do Svetega Jurija kjer je lepo izhodišče za pohod na Donačko goro.Od tukaj se lahko opravi lepa krožna pot naokoli Donačke gore prečenje to je vzpon na vzhodni vrh po malce zahtevni varianti ali pa po stari opuščeni poti ki je tudi malce zahtevna.

Jaz uberem isto varianto kot lani grem malce naokrog proti vzhodu do mesta kjer se priključi planinska pot iz Žetal in začne vzpon po grebenu na vzhodni vrh.Pot je v normalnem stanju zima ni napravila nobene škode.

Na vzhodnem vrhu sem bil sam morda sem bil toliko zgoden ali pač ni takšnega zanimanja ker vsi pač raje uberejo pot na zahodni vrh kjer stoji kamnita piramida-kapelica.Razgled je bil fantastičen in je segal vse do gora to je Kamniških Alp in celo Julijci so se delno lepo videli.

Na zahodnem vrhu je bilo ljudi veliko saj zaredi posledice krasnega vremena bi bilo škoda zavreči tak čudovit dan z posedanjem doma.Z vrha se odpravim po Frelichovi poti a le nekaj metrov ko zavijem na levo lepo vidno potko.To je stara pot ki je bila markirana sedaj opuščena.Je lepo uhojena in tudi markacije se še vidijo nekdo pa je itak z sprejem nove na kracal.

Pot se je spuščala vse nižje malce mi je drselo po debeli plasti listja ampak mi vedno uspeva držat ravnotežje da ne padem na zadek.Dobrih 200 višinskih metrov sem se že spustil ko pridem do skalne stopnje precej strme in na debelo prekrite z listjem.Precej tvegano bi se bilo spustiti nižje pa čeprav le nekaj metrov zato se odločim da naslednjič jo raje prehodim v obratni smeri da jo spoznam.

Obrnem in se vrnem višje kjer sem zapustil uradno markirano pot.Sestopim v smer Rudijevega doma od tam pa v smer Sveti Donat kjer se konča tudi tista prejšnja ki je opuščena.

Na izhodišče pridem po dobrih 5 urah in pol z potjo pa sem itak zadovoljen kot vedno mogoče edino to da je bilo kar precej ljudi na zahodnem vrhu.Pač na zelo obiskanih vrhovih pač ne boš našel trenutka da bi ga imel samo zase.


....Sveti Jurij začetek poti....


....višje se odpira še lepši razgled....


....proti Donački gori....


....hribi ki mejijo dve državi....


...pomladno okrasje...


...ko si sam na poti pa nisi sam....


...krajši strm dem del z jeklenico....


...ki itak samo lušte naredi po takih podobnih poteh...


...malce gledanja v globino....


...na vrhu pa itak razgled kot "špica"....


...panoramski pogled....


.....pogled proti severu....



....še pogled v 360....do tega mesta se je povzpeti kar zahtevno in izpostavljeno....


...utrinek....


...po grebenu proti zahodnemu vrhu....



....zahodni vrh v pogledu 360 stopinj.....malo manj razgleden saj ga delno omejuje gozd....


...potka ki vodi v levo.....od markirane poti....


..."divje" markacije....


....pa tudi še prave "stare".....a kasneje zaradi skalnega skoka ki sem ga omenil zgoraj obrnem....


...na Froelichovi poti....


...ob poti....


....


.....mimo planinskega doma po cesti in pri domačiji v levo prečno pod Donačko ko se zandem pri Svetem Donatu....


...in v popoldanskih urah proti izhodišču ki ni več tako daleč.....

Pa vsem varen korak v hribih in gorah.