Napovedano prehodno poslabšanje vremena za soboto popoldan,nedelja bi pa naj bila lepa,zato se odločim za slednjo saj itak med tednom ni časa ker sem v službi dopust pa samo takrat ko ni gneče,takrat pa je običajno grdo vreme.
Vendar so se vremenarji kar pošteno ušteli vsaj v napovedi za Kamniško Savinjske Alpe.
Tema kot v rogu,zaradi oblačnega neba,pot mi osvetljuje naglavna svetilka.Upanje morda se bo pa le razjasnilo.
Na poti srečam trop gamsov,ampak tako na daleč pa preden menjam objektiv so že pobegnili,kar precej gorskih močeradov ob poti,vreme pa drugače mirno brez vetra,nevtralno ne vroče ne hladno.
Prispem do bivaka pod Skuto na 2100m,krajši postanek,malica.Pogled proti Grintovcu,dobiva kapo ravnotako vrh Skute pekrivajo meglice.
Nadaljujem po nemarkirani poti,ki jo označujejo možici(kamni naloženi en vrh drugega),tukaj hodim že četrtič tako da mi je vse poznano tak kot naši domači hribi.Čez čas stopim na markirano pot v smer Turske gore.
Pri razcepu poti v smer Rinke,po pobočju Male.Pogled dol na Okrešelj in na strme stene Štajerske Rinke,nekaj pohodnikov mi sledi.Megla postaja vedno gostejša,veter pa srednje močan.
Dosežem vrh,standardne dolžnosti vpis v knjigo,žig,sam sem na vrhu,fotografiranje za spomin.Razgledov ni,zelo gosta megla(vidljivost okrog 5-6m) malo posedim v daljavi smer Okrešlja se sliši zvok helikopterja občasno zelo blizu.
Spust nižje po pobočju ven iz te megle(nivo je bil na okrog 2300m). Na podih pa krajši postanek kjer je bila vidljivost kar dobra,daleč se je videlo kljub oblačnosti. Razmišljanje o nadaljevanju poti,nameraval sem prečit Sleme pod Skuto do bivaka pod Grintovcem od tam pa na Kokrsko sedlo.Odločim se raje za naslednjič ko bo lepše vreme.
Sedim na kamnu za mojim hrbtom se pojavi mlajša simpatična rjavolasa pohodnica in sprašuje za pot čez Žmavčarje.Z veseljem ji obrazložim da naj bo pozorna na možice,sledi smeri skalnim gmotam dokler ne zagleda bivaka spodaj.
Časa še dovolj,zato se še malce potikam po podih,fotografiranje umetnin narave,drugače bi bil prehitro v dolini pa še zanimivo je(vsaj meni).
Počasi do bivaka,začetek spusta v dolino preko Žmavčarjev.Čez obširna melišča zelo zoprna zaradi zdrsa.
Kar nekaj krajših postankov na poti v dolino in opazovanje narave.Ob prihodu v dolino pa se je nebo razjasnilo.
Krajši video o pohodu na Kranjsko Rinko
Je bilo ravno tako lepo kljub turobnemu vremenu,bogatejši za izkušnjo več ter razlog za ponovitev nekaterih tur.V Kamniške bom pa itak vedno rad hodil ker tukaj ne zmanjka lepot ,tukaj sem začel v gore hodit,se marsikaj naučil,spoznal in še morda bom spoznal.
