Na severno stran Rinke prepadajo s strmimi razčlenjenimi stenami,ki sodijo med plezalsko najpomembnejše v Kamniško-Savinjskih Alpah.Zelo značilno podobo imajo Rinke v vzhajajočem soncu z Okrešlja z Jezerskega pa v zahajajočem. Rinke so bile prvič omenjene leta 1766.Prvi turist na Rinkah je bil Frischauf leta 1874,ko je odkrival pristop na Skuto.Južni pristopi na Rinke so manj zahtevni,severni pristop je pa zelo zahteven(zavarovan) plezalni,ki je speljan na Koroško Rinko.
Spet je prišel čas,da opravim pohod na enega izmed vrhov,ki jih imam v planu.Po dveh dnevih slabega vremena je bila napovedana razjasnitev vremena z nekaj oblaki,pihal bo(rahel) severni veter.
Zato sem se zapeljal v Kamniško Bistrico natančneje do Žagane peči(velik balvan-naravna znamenitost),kjer sem parkiral.Se pripravil na pohod,ura 5.06min krenem po cesti naprej mimo sp.postaje tovorne žičnice za Kokrsko sedlo(kjer se začne pot na Grintovec)in naprej ravno kjer cesta zavije na gozdno jaso ter čez čas zopet v gozd začnem vzpon čez Žmavčarje.
Pot ni markirana-je neoznačena,vendar je lahko sledljiva,razen od bivaka do markirane pod Skuto je malce težje-o tem več v nadaljevanju.
Postaja vedno bolj svetlejše,potka se vije po gozdu v ključih je zelo strmo na dveh mestih izpostavljeno,je jeklenica katere se lahko oprimemo za lažje prečenje.Ob poti zanimivi balvani-velike skale,ki so se pred zelo davnimi časi prikotalili z vrhov.
Se vzpenjam po zoprnem melišču dva koraka naprej en nazaj(drsi),gledam na desni strme stene Brane,pred sabo zgoraj pa pogled na Tursko goro.
Držim svoj tempo vmes prečim dva izpostavljena mesta,varovano z jeklenico,pridobivam na višini razgledi so vedno lepši.
Se povzpnem do bivaka,kakšen pogled na veličastno Skuto,razgled v dolino,Kalški greben,na Grintovec,Tursko goro,Brano.
Pri smerni tabli zavijem smer Rinke,napredujem po pobočjih Male Rinke.Dosežem melišče pod Koroško Rinko srečam pohodnika,ki je kasneje sestopil z vrha po plezalni poti na Jezersko sedlo-Ledine.
Pogled na dva večja snežišča pod Kranjsko Rinko in odločitev,da se na njo danes ne bom povzpel,naslednjič(sneg je bil trd in ne bi mogel varno prečit),zato nadaljujem proti vrhu Koroške Rinke.
Vrh dosežem kar hitro,pohodnik pred mano se je že opravil po plezalni na drugo stran.Se vpišem v knjigo,žig v beležnico za spomin na osvojen vrh,fotografiranje panorame-razgledov,Skuta je videti tako blizu,krasni razgledi-čisto prevzet,globoko spodaj Okrešelj,Logarska dolina,proti Kamniškemu sedlu,Brani....vse do Ojstrice in še dlje.
Dobim družbo,na vrh pride po plezalni poti simpatična dama(po naglasu sodeč-korošica) malo pokramljava o vremenu in se hitro razideva saj so bili sunki vetra občasno zelo močni.
Nisem se dolgo zadrževal na vrhu,sestopim v smeri vzpona na Male pode,kjer se kar dolgo potikam.Zelo zanimiv svet poln raznih oblik(razpok,žlebov,utorov,lukenj)kar me zelo zanima,če mi bo vreme in čas naklonjena se povzpnem sem gor z namenom,da fotografiram to umetnost narave in razkiram en cel dan.
Prispem do bivaka,kjer se nižje od le tega začne sestop preko Žmavčarjev.V zavetrju krajši postanek-dobrote iz nahrbtnika ter spust v dolino.
Med potjo še dobim ideje za naslednje ture.Na izhodiščno točko pri Žagani peči prispem pozno popoldan.
Pa sem spet preživel en zelo zelo krasen dan v Kamniških Alpah,še pridem.
