Potepanje v naravi,po planinskih poteh brezpotjih skozi objektiv in besedo.
sobota, 24. marec 2012
Prvi pomladni na Pohorje
Zajadrali smo v pomlad v višjih legah pobira sneg al pa ga sploh v tej sezoni zime ni bilo. Zopet je veekend tu in nekam na potep.Med tednom razmišljam kam bi se tokrat odpravil nekam kjer še nisem bil vendar je vremenska napoved bila takšna da sem se na koncu odločil kar za bližnje Pohorje.
Mi je alternativa ko drugam ne grem,za letos v planu okrog 30 različnih poti,vzponov,vrhov ki še niso bili opisani na mojem blogu zato je kar dobro za nabiranje kondicije.
Zjutraj se opravim do spodnje postaje vzpenjače kjer na velikem parkirišču parkiram.Se pripravim in se poženem proti vrhu po moji najljubši poti.Vreme še lepo sončno.Ob ribniku po desni strani v gozd,samotna pot kjer ni veliko pohodnikov kot na tisti ki poteka po smučiščih.
...po gozdu...
Z opisovanjem poti ne bom izgubljal besed ker je bilo že veliko napisanega drugače pa je pot uhojena in je ni težko slediti je pa kar strma sploh v zadnjem delu.
...vedno višje lepši je razgled...(za ogled večje klikni na sliko)...
...še zadnji najbolj strm del poti...
...in že pri zgornji postaji vzpenjače...
Po dobrih 49 minutah sem pri zgornji postaji vzpenjače kjer si v bližnjem lokalu privoščim zasluženo pivo.
Po krajšem postanku nadaljujem v smeri razglednega stolpa.
...mimo cerkve sv.Bolfenka...
...del po cesti in desno v gozd...
...malo pod razglednim stolpom...
...razgledni stolp...
...razgled s stolpa...
Od razglednega stolpa se vrnem po isti poti do zg. postaje vzpenjače in po poti ki poteka po smučiščih nazaj v dolino na izhodišče.
...utrinki ob poti...
...zgornja postaja vzpenjače na Pohorje...
...za to sezono je konec smučarije...
...po trikotni jasi..spodaj Luka...
...adrenalinski park in pogled na Maribor...
...žaga na vodni pogon...
Vrnitev v dolino je bila kar na hitro saj je od zahoda se nekaj temno oblačilo in nekajkrat konkretno zagrmelo.Zato sem bil v dolini v 25 minutah,res pa je da sem navajen kar veliko hodit.Upravljam tak poklic kjer se ne sedi in navajen že iz otroštva.Pri nas v prejšnjem sistemu ni bilo avtomobila zato sem v šolo hodil peš 3 km oziroma vse smo hodili peš tudi v Maribor ki je oddaljen od kjer stanujem 12 km.Zato tudi velika ljubezen do pohodništva in sem vajen hodit tudi do 12 ur dnevno če je tura tako dolga.Itak pa generacija ki ji ni nič težko ne pa tako kot ta mularija danes samo po gostilnah in jim je že pohod na Piramido(386m) kar precej zahteven zalogaj.
Ob priliki še naj dodam da so fotografije narejene z mobilnim telefonom Sony Ericsson Xperia Ray ki se za pohodniško fotografijo odlično obnese res da nima zoom-a lahko pa nadomesti kompaktni-žepni fotoaparat.
