Rjavčki vrh ali Planinšca se nahaja severno pod mogočno steno Ojstrice.Z južne strani travnat v Logarsko dolino pa pada z strmo steno in veličastnim razgledom nad dolino.
Podroben opis poti je na hribi net(klik) ali v Planinski vodnik-Kamniško Savinjske Alpe stran 197.
Ker sem si že v zimskem času pripravil načrte za poletne ture sem si zaželel prehoditi pot skozi Grlo,tako se je tudi ta zanšla na seznamu.
Letos nam pohodnikom res ni vreme najbolje naklonjeno razen če imaš srečo da ujameš kak dan lepega vremena.Morda tisti ki so vedno doma,za ostale ki pa smo med tednom v službah in komaj čakamo pa je pač bolj tako.
Zaradi že zadnje čase standardne napovedi da bodo popoldan nevihte,se odpravim od doma že zelo zgodaj.V Logarsko dolino prispem nekaj minut čez 5.uro.Pri domu Planincev ni bilo dovoljeno parkirati zaradi prireditve zato se zapeljem naprej do Logarskega kota,kjer v bližini parkiram.
Razgled na vrhove ni bil obetajoč saj so vrhovi bili v oblakih in dvom v meni naj sploh začnem turo ali grem samo na Okrešelj in potem domov.
Se pripravim in uberem korake v smer planšarije Logarski kot (glej video-klik) ali spodaj.Po desni strani za bajto,lepo urejena okolica.Priporočam obisk,če ste samo na izletu po Logarski.Se povzpnem čez pašno ograjo pa kar čez travnik.
Moker do kolen saj je bilo še vse zelo vlažno od nevihte prejšnjega dne.Nič mi ni bilo jasno kje gre pot.Se niti ne vidi,ampak se Grlo že vidi na daleč zato kar povprek v to smer.
Najbolj me je skrbelo snežišče a se izkaže da ne vpliva na pot saj le ta v začetku poteka po travah na desni strani.
Lep pogled v zatrep Logarske doline v smer slap Rinka in na Okrešelj ter gore v okolici.Vedno bolj strmo dokler se ne znajdem že čisto pod steno Planjave.Nadenem čelado in nadaljujem navzgor v ozek del kjer je prehod preko prvega skoka po polici v desno v pomoč nekaj klinov in potem obrat v levo navzgor.Ta del je najzahtevnejši na poti.
Seveda v zanosu poplezujem kar navzgor po stopničastih skalah.Takoj mi je šinilo v glavo da sem malce previsoko.Spustim se par metrov nižje v levo nad snežiščem čez trave.
Stezica me vodi skozi rušje ki jo zelo hitro zarašča tako da je res potrebno dobro gledati.Na poti je ogromno najrazličnejšega cvetja toliko še ga nisem videl.Razgled vedno bolj veličastnejši in na misteriozno steno Planjave iz katere so z meglo obdani štrleli "stolpi".
Še enkrat zaidem z poti a se hitro spet znajdem na pravi smeri.Čaka me še samo mučni vzpon po melišču navzgor ter prečenje v desno nad krnico.
Po nekaj minutah stopim na markirano pot ki poteka v smer Škarje.Ob pogledu navzgor zaključek da grem samo na Rjavčkih vrh da nima smisla hoditi višje gor v meglo ker razgleda itak ni,gore bodo že počakale.
Na Rjavčki vrh se povzpnem po strmih travah,skoz rušje in že stojim na robu prepadne severne stene.Res je,razgled nad dolino je veličasten.
Privoščim si postanek,slišijo se glasni planinci z ostalih vrhov.
Sestopim v smer Klemenče jame.Na poti je še veliko snežišče pod steno Ojstrice,precej široko.Iz previdnosti grem raje ob robu navzdol po drobirju in grapo prečim spodaj ko se le to konča ter stopim na markirano pot.
Na Klemenči jami si privoščim postanek.Nato se spustim v dolino in po cesti nazaj na izhodišče.
Pot mi je bila zelo všeč.Bom še šel in jo priporočam tudi drugim ki si želijo odmaknjenih poti z lepim razgledom.
VIDEO-utrinki z poti skozi Grlo
Pa vsem varen korak v hribih-gorah.
