Rad se potepam kjerkoli in "raziskujem" še ne videno oziroma kjer še nisem bil.Za Matkovo okno sem izvedel iz knjige in interneta kasneje pa sem ga imel priložnost opazovati iz Matkovega kota ko sem se večkrat potepal v tistih koncih.
Ker pa je jesen kot letni čas moj favorit zaradi barv se odločim da si ga pojdem od bliže ogledat pa še vreme napovedano kot odlično za ta konec tedna.Že dolgo nisem bil v gorah več kot mesec dni zato je pa želja tudi velika.Priprave na pot pa opravil že veliko prej samo ugoden čas sem čakal.
O poti ne bom podrobno pisal,najde pa se v "Planinski vodnik-Kamniško Savinjske Alpe" stran 172,pot štev.424,pot štev.426 in pot štev.425.
Začel sem v Logarskem kotu kar je dober kilometer nižje od parkirišča pri slapu Rinka.Ura je kazala pet pred osmo,pozno bi rekli,a ne saj sem si tako izračunal da bo do teme dovolj časa,potem pa sprotno prilagajanje tako kot vedno da se dan izkoristi maksimalno.Od teme do teme.
Hitro ujamem potko v smer Zabrložnice,podajam se v območje ki mi je nepoznano zato pa navdušenje ob poti toliko večje.Lepo ji sledim čeravno vsa prekrita z odpadlim listjem.Vodi me poševno navzgor,prečno čez pobočja,čez grape.Pogled navzgor pa se ustavlja na barvitih krošnjah,sonce pa še ni posvetilo v dolino,saj bo a le za nekaj uric,sploh v tem letnem času.
Gledam gore na drugi strani ki se kažejo skozi krošnje dreves,vrhovi pa rahlo pobeljeni kot bi jih nekdo posipal kot krofe.Nekje na polovici me pot popelje skozi dvojno okno,čudo narave ob tem pa se mi v mislih zastavlja vprašanje kako je nastalo.
Pade nekaj fotk in nadaljujem navzgor rahlega koraka,ob potoku,navzgor na nekakšen greben kjer se mi prvič pokaže Savinjek-1694m.Strmina narašča,drseče listje debele plasti mi opočasnuje korak,a zmorem,se ustavljam,gledam prehojeno strmino pod mano.Kratek video utrinek in naprej.
Popušča,po pobočju v desno in že sem v/na Zabrložnici.V senci je hladno,pomrznjena zemlja,rastlinje ujeto v belino slane.Po zaraščenem terenu po rahlo vidni poti ga mahnem v smer lovske koče.Potreben sem počitka in okrepčila.Firbec pa itak zato pokukam v notranjost.
Moje "dolgo" posedanje pred kočo hitro mine,preoblačenje,menjava optike na fotiču.Mikajo me Turni.V tem planu niso a časa je dovolj za vse.
Mahnem ga naprej v smeri sedelca rahlo se vzpenjam in spet narašča strmina ob tem pa so razgledi vse lepši.Seveda na sedelcu zavijem levo na Turne ampak zaenkrat mi uspe priti samo do predvrha,naprej pa naslednjič.Obrnem grem nazaj do križišča poti,zaženem se v strmino v smer Matkovega okna ki je prioriteta na tej turi.
Dvigam se hitro,po strmih travah,po sledeh,malo po svoje.Prečim pobočje v levo,težavnost poti narašča.Usmerjajo me možici,malo se izgubljam na stran poti svoje dela tudi radovednost in oprezanje za lepimi razgledi.Nastajajo lepi fotografski motivi barvite pokrajine.
Preko strmih skalnih pobočij in skozi rušje ko ga zagledam pred sabo.To mogočno naravno stvaritev Matkovo okno.Navdušenje naraste na "rdeče" itak vedno ob doseženem cilju.
Vreme je čudovito,temperatura pa tudi ta prava,jaz pa tako "debelo" oblečen.Ves prešvican se preoblečem v suho,nahrbtnik je bil kar težak,veliko krame,če pa mora to vse biti zraven ko se gre v gore.
Posedanje ,potikanje okoli okna,fotografiranje je kar trajalo.Vrnem se nazaj na križišče poti pri Turnih kjer pa zavijem v smer Okrešlja.Takšen je bil plan,krožna bo.
Ta je pa lepa ki da vse.Lepe poglede na gore na drugi strani doline,zahtevne prehode preko grap,čez skale,čez melišča in gozd.Spet nastajajo lepi motivi za dušo,užitek ob posedanju ob poti,občudovanje.
Prečim hudourniško strugo se povzpnem v gozd in že se znajdem pred novim GRS zavetiščem na Okrešlju.Obvezen pogled na čudovito gorsko kuliso,o brez tega pa ne gre,vsaj jaz ne morem.Ob tem pa odločitev da se še ustavim v planinskem domu na hmeljevem zvarku.
Hitro je stekel po grlu,sonce se je skrilo za mogočne gore,čaka me še kar nekaj hoje do izhodišča.Oprtam si nahrbtnik sledi spust v dolino skozi sotesko ob slapu Rinka.Ob tem srečam zgovornega planinca,prijeten pogovor zato pot do parkirišča hitro mine.
Naprej pa sam do izhodišča v Logarski kot.Grem po poti po Logarski dolini saj mojim že rahlo utrujenim nogam bolj dene kot hoja po asfaltni cesti.
Lepa tura je za mano ena lepših v letošnjem letu.Pot je zelo zahtevna,neoznačena primerna za izkušene gornike z smislom za orientacijo.
Na poti je nastalo kar nekaj planov in idej za sledeče ture v prihodnosti.Morda še kakšna v tem barvitem času v hribih ali gorah.Potem pa pride na "spored" hoja po pobeljenih hribih z prijetnim škripanjem pod nogami.
Krajši video o prehojeni poti
Pa vsem varen korak v hribih in gorah.
