Mama mi je rekla da naj pojdem nekam dlje pa sem samo zamahnil z roko ne bom samo opravil spet enga kondicijskega v bližnje hribe.Pa res moram priznati da mi je kar malo žal ko sem popoldan pregledoval hribovske bloge in forume kjer so se kolegi potepali in da je bilo vreme v hribih prava "špica".
No zdaj pa moram ustavit film in obrnit sliko....nič mi ni žal spet je bil lep kondicijski treking pohod v bližnje hribe.Tokrat sem se podal na Kozjak začetek v Bresternici pri Mariboru in preko Jelovca ko me po dobrih 8km na višini 915m pričaka Žavcarjev vrh.Ob vrnitvi pa se je nabralo kar nekaj kostanja saj ga veliko leži kar ob cesti in poti.
....odločim se da grem na Žavcarjev vrh......pa res že nisem bil kar nekaj časa....
.....iz doline ki je bila v megli po dobrih treh kilometrih stopim na sonce....
.....Kozjak....strmi hribi porasli z gozdovi.....kostanj in divji prašiči....
....utrinek....
....pa res bo lep dan....
....cilj je še daleč....v daljavi Žavcarjev vrh....
....jesenske barve.....niso še bodo pa kmalu....
....megla se dviga.....
....lep pogled proti Pohorju....
.....po skoraj dveh urah sem pred Planiskim domom na Žavcarjevem vrhu.....
....dosežen današnji cilj in krajši postanek....
....vrnem se po isti poti....nabralo se je dobrih 16 km v petih urah.....ja malo sem se zamudil še s pobiranjem kostanja ob poti.....
Že dolgo nisem bil na poti v hribih in nasploh v naravi zato že vse skupaj kar zelo pogrešam.Ker sobota ni dopuščala potepanja naokoli saj je treba tudi doma njive pospravit zato je na razpolago nedelja.Pa glede na razmere in vreme kar izberem eno domačo po kateri večkrat nabiram kondicijo oziroma grem kar tako.
V meglenem jutru štart pod Pohorjem pri spodnji postaji vzpenjače po Tinčkovi poti do vršnega dela Mariborskega Pohorja naprej na stolp po nekaj razgleda.Seveda grem še naprej v smer Glažuta in že prej skrenem na pot v smer doma na Pečkah.Od tukaj naprej pa po zelo blatni poti oziroma je samo en del cca 1km v smer Meranovo.Od koder pa še samo do izhodišča kjer sem zjutraj začel do spodnje postaje vzpenjače.Nabralo se je dobrih 17 km časovno sem bil tokrat bolj dolg kot prejšnjič saj se nisem tako gnal.Sem bil bolj zaposlen z opazovanjem narave ki se počasi odeva v jesenske barve.
....pa grem spet malo noge pretegnit v breg.....
.....gozdovi so še vedno zeleni.....
....višje pa se narava že odeva v jesenske barve....
....dan bo lep.....
....z pogledi se oziram nazaj na prehojeno in za razgledi....
....ko strmina popusti.....cilj za mnoge a jaz grem dalje.....
....pohodniška pot.....
....pa grem po razglede na stolp....Cigelnica 1147m-Mariborski razglednik.....
....tudi danes ni tako slabo.....prihaja obdobje ko bodo oblaki spodaj zgoraj pa sonce.....
.....tudi on je bil na poti kot jaz....močerad....
....malo več kot polovica poti ko pridem na Pečke.....
....pozor spravilo lesa no saj je bil že čas......v nadaljevanju pa pot....
....pa pot razrita in zelo blatna.....bo treba malo počakat da se spravilo lesa zaključi.....
.....ko stopim iz gozda se pokaže.....
....Meranovo.....
.....po bližnjici spust skozi vinograd mimo žlahtnih sort.....
....in po dobrih štirih urah spet na začetku poti.....
Vsako krat je nekaj novega in drugačnega dan je bil odličen.
V petek sem se zelo pozno vrnil iz šihta no z sodelavci smo šli na "samo eno" pijačo.Bil sem zbit.No ta vikend pa bom morda doma.Seveda v soboto malo dlje zjutraj poležim čez dan urejanje in delo okoli hiše.Dan se je prevešal v popoldan igračkanje na internetu.Vedno bolj pa me prevzema da bi pa le jutri se podal v gore.
In le kam dan bo odličen glede vremena in razmer.Idej in možnosti je ogromno.Pripravim nahrbtnik in vse kar gre zraven na pot.
Nedelja jutro brzim po avtocesti proti Celju.Po glavi pa rojijo vse možne poti in vrhovi.Odločim se da bom eno daljšo turo ki bo bolj tehnično manj zahtevna kondicijsko pa niti ne tako lahka.To varianto sem prehodil že v jeseni 2014 vendar sem takrat izpustil dva vrhova.
Pot začnem pri Domu planincev v Logarski dolini.Mrak še je ko začnem obirati korake.Najprej spet v smer Klemenča jama.Pa res letos že tretjič.Mimo koče kjer je še vse mirno saj je glavna sezona že zaključena
....začetek dneva.....
Naprej v smer Škarje.Pod Ojstrico macesni že dobivajo jesensko barvo.Korake obiram vse višje čisto sam nikogar ni danes.Včasih je pa kar precej glasno.V senci pod mogočno steno je precej hladno počasi se bo že treba privaditi na jesensko svežino jutra.
....macesni pod Ojstrico že dobivajo jesensko barvo.....jaz pa korake obiram proti Škarjam.....
....in se s pogledom oziram nazaj saj razgledi so vse lepši....
Po melišču proti Škarjam lepo je gledati kako se sončni žarki razpršujejo čez ostre vrhove na drugi strani se kaže lepa kulisa Okrešlj nad njim pa mogočni vrhovi Rink.
....pozdrav Krofički....
.....pogled preko doline.....kjer se bo pozno popoldan zaključevala današnja tura.....
....na obsežnem melišču.....
....vrhovi čakajo....
....utrinek.....
Po dobrih dveh urah malo manj stopim na sonce in čudovit pogled na drugo stran,sem na križišču poti.Uberem smer Baba (Lučka baba 2335m) še daleč je.Najprej prilezem na vrh Škarje 2179m.Krasen razgled se kaže v daljave.
....v smer Baba....
....Škarje....
....pokuk v Logarsko dolino....
....ob poti....
...panorama na poti.....
Moja pot pa se nadaljuje naprej.Oko pozorno gleda za markacijami kjer stezica izgine pa tudi obledele so.Teren pa ni prezahteven bi že šlo tudi brez njih sploh pa danes ko pogled seže zelo daleč.
Naslednja vzpetina ki še ni Baba je enako razgledna le da je veliko višja od predhodne.
....Lučka Baba-2335m.....
Po postanku pa se pot nadaljuje.Uživam na polno saj sem danes spet sam kot prejšnjič na Skuti. Nikjer nikogar le daljavi se vidi pohodnike na Planjavi.
Krajši spust prečenje strmega pobočja in kar počez navzgor po najboljših prehodih ko stopim na najvišjo točko Lučka Baba 2335m.
Ustavim se za nekaj časa in uživam v pogledu v Logarsko dolino in tja preko v daljave na Avstrijske gore.
...najvišja točka Lučke Babe 2335m.....
...pogled nazaj na prehojeno....
.....panoramski razgled....
Sledi sestop nazaj do označene poti in naprej.Še nekaj spusta je potrebnega.Spet prečenje pobočja v desno.Pot me ponese spet navzgor pod pobočje.Ozrem se navzgor opazim da do vrha vzpetine ni zahtevno priti.Poženem se navzgor stopim na vrh imenovan Vilice 2341m.Na tem vrhu pa še nisem stal.
....prečenje pod pobočjem....
....vrh imenovan Vilice 2341m z pogledom na Planjavo.....
Razgled je enak kot na predhodnima dvema le da sem že bližje Planjavi ki je naslednja na vrsti.Spet sestopim do označene poti ki me v nadaljevanju ob jeklenicah privede pod pobočje Planjave od koder je do vrha le še 10 minut.
....Vilice ob sestopu.....
....do vrha Planjave ni več daleč.....
Na vrhu je bilo kar nekaj pohodnikov.Sledi malo daljši postanek a ne tako dolg kot običajno saj me še čaka kar precej poti.
....pogled na zahodni vrh in ostale v skupini Grintovci....
....pogled na prehojeno....
...utrinek.....
Spustim se navzdol in v smer Kamniško sedlo.Nižje so se ustvarile meglice ki so občasno zakrile poglede spet je bilo mistično.Sploh zanimivo je bilo gledati njihovo igro z Sukalnika kjer je nastal lep video utrinek.
...v meglo proti Sukalniku....
Čaka me še zahteven sestop na Kamniško sedlo kamor hitro pridem.Koči se izognem in po robu kar do zastave kjer pade nekaj foto utrinkov in naprej do lepe travne uravnave na najvišji točki kjer se ustavim za nekaj časa.
....kmalu bom na sedlu....
....pogled nazaj na Planjavo....
....do izhodišča v Logarsko je še daleč....
...Mrzla gora....
...utrinek....
Do izhodišča je še daleč in mrak bo prej kot sredi poletja zato spet obiram korake.Spet me čaka zahtevna pot to je sestop na Okrešelj.
....po zahtevni poti na Okrešelj....
...ko se napolni duša......
....od mraka do mraka.....precej dolga pot ki zapolni celoten dan.....
Na izhodišče se vrnem nekaj minut čez 18. uro.Zelo odlično je bilo,ko bi bilo še več takih dni v gorah.
