Na vrh je speljanih več pristopnih poti vse pa so podrobno opisane na spletni strani htibi net.
Začelo se je zgodaj spomladi na Košenjaku nad Dravogradom,bilo lepo jasno vreme,ko sem ga letos prvič videl skoti objektiv fotoaparata.Vedno znova in znova z vsakega vrha sem ga gledal na katerega sem se povzpel,kot klic"Tone pridi tudi mene obiskat".Tako je bil v planu že od začetka poletja,samo na lep krasen dan sem še čakal.
Dopustniški teden zame čakam lep dan ko bo ARSO napovedal,da je primerno za v gore.Kočno napovedana dva zelo lepa dneva se odločim za torek.Zgodaj zjutraj-ponoči od doma smer Gorenjska-Jesenice.V Jesenicah zapustim avtocesto in smer Kranjska gora.Malo pred vasjo Dovje levo čez most v centru naselja zopet levo(smerokaz) v smer dolina Krma.Po nekaj minutah vožnje najprej po asfaltirani cesti nato makadam prispem v dolino Krma na parkirišče,kjer je bilo že veliko avtomobilov.
Se pripravim,začnem z pohodom je že dovolj svetlo tako da svetilke nisem potreboval.Zelo lahka pot,nad dolino se dvigajo strme stene okoliških vrhov med katerimi izstopata Tosc in na koncu doline Vernar na katerega so posijali prvi sončni žarki in je oranžne barve.
Na Ržkih podih pa se odpre razgled,prvič ga vidim tako na blizu(še Mali Triglav)kar oko se mi zarosi od sreče sploh ker me čaka v tako lepem vremenu brez oblačka in še fajn toplo.Slovenci pa itak imamo posebno čutenje do Triglava,ki ga drugi ne razumejo in ga tudi NIKOLI ne bodo.
Na Kredarico-2515m prispem pred predvidenim časom,zato se še razgledam po okolici ter daljši postanek. Kar dih ti zastane(tak je bil moj občutek) ko ga gledaš tako na blizu,res je veličasten,mir,tišina,pozitivna energija.
Malce pred 10.uro začnem vzpon,počakal se da je velika skupina pohodnikov sestopila.Pot je zelo zahtevna zavarovana z jeklenicami in klini katerih se oprimemo(priporočam rokavice,samovarovalni komplet,čelada je pa obvezna).Gneča je bila velika zato je vzpon trajal nekoliko dlje časa zaradi previdnih srečevanj na izpostavljenih delih.Pot čez greben med Malim in Velikim Triglavom se mi ni zdela pretirano zahtevna.Pred vzponom na sam vrh postane pot zopet zelo strma in že na vrhu.
Na vrhu ogromno ljudi,poiščem prost kamen-prostor kamor se bom vsedel.Počakam da sem na vrsti za fotografiranje ob Aljaževem stolpu.Ko si na vrhu je občutek nepozaben-polno pozitivne energije.Žig v beležnico za spomin,posebno priznanje ob prvem vzponu.Zelo dolgo se zadržim na vrhu,fotografiranje razgledov,oblaki ki so pospešeno rasli so zakrili ostale vrhove ampak tudi to ime svoj čar.
Spakiram stvari začnem sestop,enako kot vzpon čakam-se umaknem kjer se lahko da gredo mimo,drugje malce improviziramo vse gladko poteka.Na Malem Triglavu pogled dol proti domu Planika,je v megli,kamor sem imel namen sestopit in nato v dolino na izhodišče,Kredarica pa v soncu zato se odločim za slednjo.
Video zapis pohoda
Pa vsem varno in srečno v gorah.
