To je velika gora,od vseh strani obdana s strmimi stenami.Gledana od juga ali vzhoda napravi vtis mogočne trdnjave s številnimi stolpi.Najlepša je Škrlatica s severozahoda.Na to stran pada v krnico Veliko Dnino njena mogočna stena,ki sestavlja skupaj s severozahodnima stenama Rakove špice in Rogljice eno najlepših obzidij v naših gorah.Te stene so zlasti lepe pred sončnim vzhodom,ko so obarvane z značilno škrlatno barvo,po čemer ima gora tudi ime.
Za prvi pristop nanjo so se dolgo trudili veliki alpinisti.Leta 1880 so uspeli doseči vrh dr.Julius Kugy ter vodnika Andrej Komac in Matija Kravanja.Škrlatica je do danes ohranila sloves težke gore in naporne ture.Vzpon na vrh zahteva izurjenega planinca.Vsak obiskovalec je na vrhu nagrajen z izrednim razgledom,ki ne zaostaja za triglavskim.Na vrhu stoji mogočen kovinski križ.
Obdobje lepega in vročega vremena zato se odločim za potep nekam visoko kjer je prijetnejše se naužit naravnih lepot,zato izkoristim lepo nedeljo.Odločim se za Škrlatico,ki je druga naša najvišja gora v Sloveniji.Izhodišče dolina Vrata,zelo zgodaj zjutraj(ob 5. uri),je še tema zato se z naglavno svetilko odpravim s parkirišča v smeri Aljaževega doma.Pred domom na drevesu so lesene table,ki označujejo smeri za vzpone na različne vrhove.Pot me usmeri preko manjšega travnika v gozd.Postaja svetlejše skozi krošnje se vidi prebujajoči se Triglav.
Vedno višje,gozda je konec začetek jutranje zarje,ne potrebujem več svetilke.Lepo doživetje opazovati sončni vzhod nad dolino Vrat,prvi sončni žarki pokukajo iza Karavank,prihaja nov dan,kaj bo prinesel, nova doživetja,nepozabne razglede,srečen korak pohodnikom.
Prispem do bivaka Na Rušlju(bivak IV.),kjer me pot usmeri desno,prečim Strme police,čez trave.Odpre se pogled na to mogočno goro.
Krajši postanek pred vstopom na gromozansko melišče pod krnico Zadnji Dolek.
Fenomenalen pogled na Triglav,Kredarico,Rjavino...Stenarja,levo gor na mogočno steno Dolkove špice.
Nadaljujem, premagam melišče,pred vstopom v steno se ustavim pospravim pohodne palice,plezalne rokavice na roke za boljši oprijem,čelado na glavo,začne se adrenalin.
Zelo zahteven vzpon,podobno kot na Mali Triglav vendar je varoval občutno manj,zato je pot primerna samo za izkušene,potrebno je tudi sestopiti kar pa je za razliko težje kot vzpon.
Drugi del poti ni tako zahteven,je pa kar nekaj lažjega plezanja proti vrhu,odpre se pa fenomenalen pogled na Rokave,Oltar....
Se pozna da je v ozračju manj kisika kot v dolini saj ti korak postane za občutek malce težji.
V nekaj minutah dosežem vrh.Razgled je fenomenalen,odložim nahrbtnik,fotografiranje razgledov.
Ozračje že segreto,meglice že hitijo iz dolin,termika že deluje.Standardne dolžnosti,vpis v knjigo,žig v beležnico za spomin.Kar precej ljudi na vrhu in še prihajajo,starejši,mlajši,resni ,veseli...
Se okrepčam,sedim,opazujem meglice,imel bi še fotko sebe za spomin,študiram komu naj zatežim,na koncu le zberem dovolj poguma in ogovorim prijazno punco,ki se je ravno odpravljala na sestop v dolino.
Po daljšem občudovanju vsega lepega kar vrh ponuja se začne sestop.Zelo počasi saj je bilo veliko pohodnikov,ki so se vzpenjali ter nas,ki smo sestopali.Je potrebno več strpnosti saj vsem ne gre tako hitro kot nam mladim in izkušenim.
Iz stene po melišču dol na travnato uravnavo pod južnimi stenami Škrlatice sledi krajši postanek.
Nadaljujem v smeri bivaka IV. po isti poti kot jutranji vzpon.Pri bivaku ugotovim da imam še pol dneva časa,lahko bi zavil v dolino(Vrata),izvlečem zemljevid,ne nadaljeval bom pot.
Več o tem delu poti pa v naslednji objavi.
Pot na Škrlatico je zelo podrobno opisana v stilu:levo,desno,prečenje...itd na spletni strani hribi.net.
Oglej si še videozapis pohoda na Škrlatico.
