Obeta se res lep dan zato se odločim da letos tudi obiščem to naravno znamenitost ki mu pravijo Škaf.
Kako nastane in do kdaj traja o tem ne bom saj sem o tem že pisal v preteklosti.Obisk te znamenitosti ni tako naporna tura in tudi ne traja dolgo,zato sem zjutraj pri lovski koči-Bajti v Matkovem kotu zavil najprej na Veliki vrh 1539m.(Opis o tej avanturi bo v naslednji objavi).
Popoldan se vrnem z te lepe in zelo zahtevne ture sledi počitek pri koči.Po okrepčilu odrinem proti zatrepu kota.Po cesti na levi strani prostranega prodišča ga čez en čas prečim ko zagledam rdeči smerokaz na drevesu.Tu stopim na označeno pot.
Srečam kar nekaj pohodnikov ki se že vračajo.Letos je posebnost velik plaz ki se je vsul z Krničke gore.Podrl je kar precej dreves.Previdnost pa ni odveč pri prečenju saj pod njim teče voda in se bo ob času vdrlo.
Nadaljujem lahkotnega koraka navzgor,kjer je gozda konec stopim na sneg.Ta dolgi beli jezik ki se vleče vse gor do ostenja kjer je Škaf.
Sneg je omehčan saj je popoldan in lep topel sončen dan.Celo veter je malo pihljal da ni bilo vroče.Napredujem hitro.Oprezam navzgor če bi slučajno kak kamen.Na spomlad in zgodnje poletje se gore rade "otresajo" kamenja,zato čelada ni odveč.Nisem pa prvič v teh koncih tako da vem kako in kaj.Res pa je da nobeden od pohodnikov ki sem jih srečal ni imel čelade.
Snežišče je za malenkost manjše od lani(moje mnenje) zato je tudi bolj strmo.Strmina pa še bolj naraste tik pod Škafom.
Po nekaterih podatkih bi naj letos bil globok 14 metrov,drugi pravijo da je 17 metrov,isto kot lansko leto.
Lani je bil lepše oblikovan,letos je njegov rob drugačen saj je na levi strani(gledano v Matkov kot) rob višji kot nekakšna vzpetina.Narava je pač unikat.
Pri fotografiranju se bil kar moker ob pogledu do dna.Na desni strani pa je opaziti kar nekaj ostankov padajočega kamenja.V času mojega obiska pa ni nič padalo pa tudi slišalo se ni nič ropotanja,kot je to ponavadi v gorah.
Pade nekaj fotografij,razgledam se po okolici,obudijo se tudi spomini na prejšnje ture saj tukaj mimo poteka pot na Mrzlo goro(klik) pa tudi na Krničko goro(klik) se da priti iz te smeri,ampak to so druge zgodbe ki se jih je luštno spomniti.
Sestop poteka hitro kot da bi smučal.Spodaj nižje ko stopim z snega na skale pa postanek.Saj ura še ni pozna in se mi nikamor ne mudi.
Uživam v objemu gora.Misli mi prevzemajo načrti za naprej saj je za pohajkovanje po Matkovem kotu še precej idej.
Na izhodišče se vrnem pozno popoldan ki se je nagibal že proti večeru.Prekrasen dan je za mano,za gore si je treba vzeti čas.
Krajši video film ki je nastal iz utrinkov ujetih med potjo
Pa vsem varen korak v hribih-gorah.
