Vrh ni lahko dostopen zato tudi ni tako zelo obiskan.Nanj se povzpnejo samo izkušeni planinci.Variant pristopa je kar nekaj,"najlažja" je iz Belske Kočne,zelo zahtevna iz smeri Matkove krnice in iz smeri Latvice(malo nižje).Jaz sem se odločil za slednjo,ki je opisana v Planinskem vodniku "Kamniško Savinjske Alpe" na strani 168(pot št.408).
Premamila me je že spomladi ob obisku Škaf-a in prejšnjič ob pogledu iz Latvice ko sem se povzpel skozi Hudi prask. Odločitev je padla,veekend bo baje lep,vsaj sobota tako so napovedovali
Sobota je kmalu tu in vstati ob 3.uri zjutraj ni "kunšt",se porihtam,počim malico v nahrbtnik.Ob cca 4.uri odrinem od doma,do gora je nekaj več kot 100 km.Po dobri uri in pol ovinkaste ceste po lepi Savinjski dolini že stojim sredi Matkovega kota.Sveže je in to kar konkretno,dani se,gledam svoj cilj,se pripravim,stalni ritual kot že velikokrat.
Uberem pot pod noge po znani poti bolj hitrega koraka,pogledovanje na vrhove nad dolino,sploh pa na tiste velike na koncu doline.
Ko moji koraki stopijo na trato pri Bajti se začne lep jutranji prizor ko prvi sončni žarki obsijejo moj današnji cilj (glej video-klik).
Grem naprej v smer Škafa katerega sedaj ni več je pa letos kar dolgo trajal tako da si je lahko vsak ki je želel ogledal to neverjetno stvarstvo narave.Snega pa je drugače v zatrepu še kar precej.Bil je trd zato previdno ob robu navzgor nekaj metrov dokler ne stopim zopet na markirano potko.
Sedaj ko je večina vse kopno je treba malo poplezati čez strmi del,prečim grapo pod Škafom in se povzpnem pod ostenja kjer sledi nekaj počitka z pogledom na prehojeno pot.
Odrinem naprej veselega koraka po markirani poti ki vodi na Mrzlo goro. Pot se vzpenja v ključih pod ostenji na katera je lep pogled,čez dve večji pregradi pomagajo jeklenice in klini.Na polički pod Latvico je strgana jeklenica,nagruščena pot ki se celo malo spušča zato previdnega koraka.Še krajši vzpon po klinih,skozi rušje in že stojim na travah.
Prikadijo se meglice ki mi zastrejo pogled na Latvico,privoščim si počitek na travah.Občasno zelo megleno si mislim "danes pa ne bo globokih pogledov".
Po počitku pa se začne "napeti del" poti.Prečenje pobočja pa gamsji stečini pod Mrzlo goro.Stopam počasi v izogib grušču koliko se da,lepo napredujem,strmo je zelo,morda je trajalo,ko se znajdem pri rušju katerga se oprimem,povlečem na trave kjer mi možic pove da sem na pravi poti.
Strmo se vzpenjam po travah navzgor proti grebenu.Spet se znajdem pred pregrado rušja katerega kar prečim,skoraj stopim v mravljišče(hm na takšni višini).
Vau kakšen pogled uzrem ko stopim na greben sploh na Mrzlo goro iz te še ne videne perspektive.Na drugi strani grebena je Avstrija,pobočje poraslo z travo ki se spodaj končuje z skokom in meliščem v zatrepu Belske Kočne.
Uf meglice tako goste da je bila vidljivost občasno le na par metrov,nekaj foto utrinkov pa le naredim.To mi je po eni strani celo všeč tako skrivnostno deluje,pa še vetra ni,popolna tišina.Čarobno.
Opis pravi da se je treba spustiti na avstrijsko stran.To tudi sledi ampak ker v glavi malce pomešam stvari še z foruma se povzpnem po vidnih sledeh spet na greben.Brez potrebe saj ugotovim da bi nadaljevanje bilo prezahtevno brez varovanja saj je skala zelo preperela,vsaka druga skala-oprimek ostane v roki.Sestopim na trave,se spustim še nižje,obidem vse skupaj.Ujamem nekakšno potko ki pa spet izgine.
Sledi prečenje na gruščenega skalnega pobočja do trav malo pod vrhom Krničke gore.Trave so vlažne zaradi megle zato se previdno vzpenjam,spet ujamem potko-stečino.Vedno bližje sem vrhu.
Malo se še prebijam skozi rušje,stopim na poličko in v parih korakih sem na vrhu.
Ves prevzet od uspeha se niti ne sekiram da je danes razgled slab saj se občasno ni videlo skoraj nič.Lepo je pa vseeno bilo.Vpis v knjigo kamor zapišem tudi svojo misel.Fotografiranje ob kovinskem križu ki so ga postavili Zablatniški gamsi(3.7.2009).Vzamem si kar dolg postanek saj se je treba okrepčati,dolga je pot za mano in še pred mano.
Občasno skozi meglice prodre sonček,zanimiv pogled na Mrzlo goro ki so jo ovijale meglice in njeno severno impozantno steno ki je videti kot bi jo sezidal človek,ti skladi naloženi,res čudovita naravna mojstrovina.
Čas v gorah hitro teče ali pa se meni samo zdi,druga časovna dimenzija,saj takšni so občutki.Na uro pa je le treba občasno pogledati da vem kako naprej.
Sledi sestop v isto smer od koder sem se povzpel.Po spet zahtevnem prečenju proti Latvici na travah sledi počitek.Glej ga ti šment vreme se je porihtalo.Meglice so se dvignile višje in spet so se kazali čudoviti razgledi.
V daljavi opazim samo dva pohodnika ki sestopata z Mrzle gore,več pa jih ta dan nisem srečal.Zato pa so te odmaknjene poti tako čudovite,polne miru,novih spoznanj in sprememb.
Spuščam se vedno nižje ko zelo pozno popoldan dosežem dno Matkovega kota.Spet sem v bližini Bajte ko uzrem nazaj s pogledom na osvojen vrh.Sonce se za danes poslavlja,riše mi pozdrav z svojimi žarki ki jih razpršuje čez vrhove,lepo.
Prišel z soncem in odšel z soncem v srcu.Naj še si kdo drzne če upa reči da v gorah in hribih ni lepo.
VIDEO-Pot na Krničko goro iz smeri Latvice-kamera na čeladi
Pa vsem varen korak v hribih-gorah.
