Skoraj je konec januarja do konca zime(koledarsko) pa še malo več kot mesec in pol pa še tukaj v vzhodnem delu države ni snežilo,vsaj v nižinah ne.A tokrat pa ga je nekaj natrosilo tam do 10cm ponekod tudi do 15cm.
Zbudili smo se v prekrasno sobotno jutro z soncem obsijano in snežno idilo.Najprej misel da ne bom šel nikamor ampak ob pisanju spominov v dnevnik na ture v preteklem letu v meni bolj prevladuje misel da takšnega lepega dne pač ne bom vrgel vstran.Vsaj sprehodit se grem po domačem kraju,po domačih hribčkih.In na koncu se iskaže je bilo prav fino.Tudi spomini iz rane mladosti ob tem pridejo spet na plano.
....za ogled večje-klik na sliko...
...in domači vrh ki komaj dosega višino 372m a v idealnih pogojih ponudi lepe razglede...na Pohorje,Boč,Donačko...na zahod Koralpe(Golica)...ter ostale avstrijske hribe...
V mesecu decembru ko sem se potepal po Konjiški gori se mi je ob vzponu na Babič odprl pogled proti Boč-u in manj znanih hribih ki ga obdajajo na jugozahodu.Zato se je v meni porajala ideja obiskati te vrhove,prehoditi te hribe in nedelja je postregla z idealnim vremenom za uživanje v naravi.
...3D izris GPS sledi prehojene poti...(za ogled večje klikni na sliko)
Za začetek sem si izbral osrednje izhodišče Zgornje Poljčane kjer se začneta dve označeni poti na Boč in tista "grebenska" neoznačena ki sem jo prehodil novembra-2013(klik).
Avtomobilov že veliko a še vedno najdem prostor,hitro sem nared in pot pod noge.Poženem se v smer Babe-594m.Samo za nekaj višinskih metrov potem pa skrenem desno s poti.
...tukaj se začne pustolovščina...
Kar precej časa se prebijam čez strma,delno skalna pobočja,spust v grape in spet vzpon.Nekaj časa hodim celo po gozdni poti,nakar dosežem greben ki se imenuje Mali Boč.
...čez grape...
...po gozdni cesti...
....greben Mali Boč...
Sprva zelo megleno,a sonce dela lep dan z svojimi žarki ki se razpršujejo skozi gozd.
....
Vzpenjam se po grebenu navzgor v smer vzhoda proti prvemu neimenovanemu vrhu-684m.Ptice so vesele zato tudi lepo žvrgolijo.
Ko dosežem ta vrh se teren malce položi,usmerim se v smer Galke ki so z svojim grebenom obrnjene proti jugu.Po uhojeni potki kmalu dosežem vrh-658m.
....pogled proti vrhu....še daleč je...
....sosednja Rančka-615m...
....razgled proti Kamniškim Alpam v daljavi...
....po grebenu navzgor do...
....na vrh ki nima imena-684m...
....vrh Galke-658m...
Srečam nekaj pohodnikov,sonce greje meni pa že pogled uhaja k naslednjemu cilju na Dreveniško goro.
...Dreveniška gora...ima ime po zaselku ki se nahaja na južni strani gore...
Vrnem se nazaj,skočim še na drug vrh ki nima imena-687m.Sledi spust navzdol iz gozda stopim na travnike pod Boč-em kjer raste Velikonočnica.
....drugi vrh ki nima imena-687m...
....Boč in travniki kjer raste Velikonočnica...
....
Na križišču markiranih poti se usmerim na gozdno cesto ki se vije na Dreveniško goro.Cesto kmalu zapustim,spet se zagrizem v strma pobočja.Višje pa se znajdem spet v delno skalnatem terenu z manjšimi ostenji-"pečinami",ki pa ne dovoljujejo kakšne plezarije saj je vse razmajano.
...strmina narašča....manjša ostenja...
Ko je strmina dosegla še večji naklon sem si pomagal z drevesi,koreninami oziroma vse kar je bilo na dosegu rok.Seveda bi lahko šel bolj naokrog kjer je teren z manj naklona.
...po strmini navzgor...(glej video spodaj)...
Včasih pač intuicija nekaj nakazuje-pravi in res je tako.Na vrhu te vzpetine me pričaka imenitna razgledna točka z lično klopco na kateri napis pravi:"Daj vsakemu dnevu možnost,da bo najlepši dan v tvojem življenju".
...na vrhu me čaka klopca in imeniten razgled...
Razgled je res imeniten in odpira se predvsem proti jugozahodu ter na zahod vse do Kamniških Alp.Zaradi toplote in relativno mirnega ozračja razgled ni bil tako kristalno jasen.
....lep razgled...
Vzamem si daljši postanek za okrepčilo,uživam v razgledu in mislih na že prehojeno pot ter tisto kar me še čaka.
Takšne "nagrade" dajejo turi pečat ker jih niti ne pričakuješ ko jih pa "odkriješ"-najdeš pa so najslajše za kasnejše vrnitve na te poti čez čas ko te spet zamika.
....utrinek...
Odrinem naprej da si izpolnim zadano nalogo,poiščem še vrh najvišjo točko Dreveniške gore.Z orientacijo ni težav hodim po grebenu iz katerega štrlijo skale takšen je pač svet teh hribov.Kmalu stopim na najvišjo točko ki meri 782m.
....vrh-782m...
Ni kaj posebnega bi rekli nekateri,razgleda tukaj pač ni saj je sredi gozda je pa vseeno zanimivo.
Vrnem se v smeri prihoda ko se le ta greben konča zavijem nižje proti vzhodu po nekaj minutah ujamem markirano pot.Ta me vodi na Boč ki stremi na te hribe kot veliki brat.
....utrinek...
....ob poti...
....proti vrhu in...na stolp na desni strani....
Precej pohodnikov se že vrača z vrha.Pot je suha zato hitro napredujem.Res da sedaj ko ni snega vse skupaj daje vtis pozne jeseni.
Pri razglednem stolpu je kar gneča predvsem pri žigu zato se povzpnem kar na stolp po razglede.Niso bili tako "silni" kot so včasih ko močno piha,no nekaj pa je le bilo,lepo kot vedno.
....razgled z stolpa...
.....
.....hribčki ki sem jih prehodil...
Odtisnem si še žig in na vrsti je vrnitev na izhodišče v glavi pa razmišljanje katero smer naj izberem.Odločim se za "grebensko" ki ni označena.
Sestop poteka kot klasična melodija,velika podrta drevesa ob poti,vedno nekaj novega.
....sestop po grebenski poti...
....
Na izhodišče se vrnem pozno popoldan po 5 urah potepanja in prehojenih 10 km, lepo si rečem in ni mi žal,morda še kdaj sedaj ko vem kje so tisti skriti kotički ki me lahko polnijo z notranjim mirom in energijo.
Za leto v katerega smo pravkar vstopili je veliko planov,lepih poti,razburljivih,samotnih,z lepimi razgledi.Vse bo če....in skupaj "odkrivali" skozi vse leto ter ob koncu spet delali zaključke.
Prva letošnja pot ni bila ravno razburljiva ampak vseeno daje odklop,sprostitev telesa in duha.Oglej si spodnji video obenem pa razmišljanje za nazaj in naprej.
Pa vsem varen in srečen korak v hribih in gorah 2014.
