Po eno mesečnem premoru spet na poti kot vsako leto.Razmere dopuščajo da se lahko podam tudi na kakšno novo zanimivo pot.Zato si tokrat izberem staro opuščeno pot na Donačko goro katero sem že tipal spomladi pa je nisem opravil saj je spust po tej poti bolj neugoden.
Tako kot sem že omenil je sestop po tej poti neugoden zaradi strmine in velike količine listja na poti in tudi nekaj izpostavljenih točk.Pot sem začel v kraju Sveti Jurij po označeni poti grem do Svetega Donata in tam ujamem dobro vidno uhojeno pot ki pa ni več markirana saj gre za opuščeno pot.Opis poti se najde tudi na spletni strani hribi net tukaj.
Na vrhu je bilo živahno in veliko pohodnikov po krajšem postanku krenem še na vzhodni vrh.Tu naredim nekaj posnetkov in žig potem pa spust po jeklenicah čez strm del poti.Na razpotju krenem levo na Stoperško planinsko pot in grem v smer Rudijevega doma.Od doma pa nadaljujem v smer Svetega Donata kjer sem zjutraj se začel vzpenjati na Donačko goro.Krog sem sklenil če ne čisto naokoli pa le prečenje in naokoli.Spustim se na izhodišče v Sveti Jurij in tako sklenem pot po dobrih 3 urah in nekaj več kot 8 km opravljene poti.
Več detaljev poti bo prikazanih v video.
......opravljena pot....
.....Sveti Jurij....
...pogled na kraj Sveti Jurij in v daljave....
....Donačka gora čaka....
....Sveti Donat....kjer skrenem desno na staro opuščeno pot....
...po stari južni poti....
...zgleda kot delo človeških rok....vsaj meni se tako zdi....
...sem na pravi poti....smeri....
...teren postane zelo strm....
...mogočne skalne stene....
...vse bolj strmo in spolzko zaradi debele plasti listja na poti....
...krajši zelo strm del je treba malo po plezati z previdnostjo saj je kar en del izpostavljeno....
....pogled nazaj...ni videti zelo zahtevno pa vendar....
...v lažjem svetu pa tudi še malo občasno zatelovadim zaradi drsečega listja (smeh)....
...na razgledni točki kjer se odpre lep razgled na jug....
...na vrhu je kar živahno....
...spominska....26.12.2018...
...razgled je bil kar lep...v smer Boč in vse do Kamniško Savinjskih Alp....
...grem še na vzhodni vrh....
...vzhodni vrh razgled v smer Hrvaške....
...in sever....
....spust navzdol po jeklenicah čez strm del poti....
...na Stoperški planinski poti....
...utrinek....
...pogled z poti....
...krog je sklenjen spet sem pri cerkvici Sveti Donat....
Jesen je meni eden izmed najlepših letnih časov.Obožujem barve narave predvsem me navdušujejo v hribih ko se macesni odenejo v zlato rumeno barvo.Ker so pa pri meni jesenske ture kot zaključek sezone pohodov po visokogorju izberem pot ki je res takšna da pusti lepe vtise.
Že dolgo sem jo imel v mislih pa vedno nekako odlagal misleč kako je z prehodnostjo poti zarasla z rušjem...itd.Včeraj pa se res odločim no o tem sem razmišljal že med tednom le na napoved vremena sem čakal.
Ugodna napoved in grem.Zapeljem se v Luče od tam v dolino Podvolovljek kjer skrenem na Dleskovško planoto do Planine Ravne.Kjer pustim vozilo in krenem na pot.Najprej grem na Križevnik takšnem je bil plan.Pot sicer traja dobri dve uri še prej pa moram priti do planine Polšak.Brez večjih zapletov na poti mislim z sledljivostjo ni težav.Vdobri uri sem na planini.Kot pravi opis grem proti severu v gozd kjer ugledam uhojeno pot ki me vodi navzgor.Dohitim skupino pohodnikov tudi oni gredo na Križevnik.
Na manjši uravnavi se pot razcepi desno na Križevnik levo pa naprej proti Molički Peči in Velikemu vrhu.Na vrh Križevnika pot postane za odtenek zahtevnejša kot je do razpotja.Najprej dosežem predvrh po 5 minutah pa sem na vrh kjer ni več replike Aljaževega stolpa.Razgled je fenomenalen sploh pa pogled v Robanov kot.
Na vrhu nisem dolgo samo fotografiranje in naprej saj sem sklenil da grem še na Moličko peč in naprej.Spet do razpotja in v levo.Pot je odlično sledljiva in prehodna skozi rušje.Sploh pa očarajo barve macesnov ki so kot nagrada za vso preteklo leto.
Med vzponom na Moličko peč malo vijugam med rušjem da ujamem malo manj vidno pot na vrh.Sledi daljši postanek v krasnem vremenu skoraj brez vetra in toplo skoraj za kratke rokave.Impozaten pogled na Ojstrico in njeno ostenje ki strmo pada v Robanov kot.
Nadaljujem na Veliki vrh in Veliko Zelenico na katero se povzpnem kar po grebenu nič kaj zahtevno le zadnje tri metre je treba malo pošlatat skalo in že stojim na travah na vrhu Velike Zelenice.Spet si vzamem čas za postanek predvsem pa uživanje na sončku z pogledom na Ojstrico proti Korošici,Planjavi.....
Čakata me še dva vrhova zato spet uberem pot pod noge najprej na Veliki vrh kjer si spet vzamem nekaj časa za občudovanje razgleda.Po markirani poti se spustim na vzhodno stran proti Dolgi trati v planu je še Dleskovec na katerega se povzpnem po zahodnem pobočju.Široko izsekana pot med rušjem me hitro privede na vrh.
Z vrha se spustim proti jugu in zgrešim pot po nekaj minutah "lovljenja" poti le ujamem pot ki je izsekana skozi rušje in gre bolj prečno čez zahodno pobočje in me spet privede na markirano pot.
Vračam se na izhodišče ki je še daleč.Hodim preko planine Zelene trate in kasneje čet Planino Dolge trate.Pot se začne spuščati in preide v gozd kjer spet hodim med samimi zlatimi macesni.Pozno popoldan sem spet na Panini Ravne po dobrih osmih urah pohoda ki je bil izjemen kar sploh nisem pričakoval.
