Narava hribi in gore: Planjava in Grapa Za Vrati (2019)

Grapo Za Vrati sem prehodil že dvakrat in spet je prišla želja da jo ponovim.Zato sem dal objavo na Facebook in tudi v skupino Planet hribi da se mi lahko kdo pridruži,pa ni bilo nekega zanimanja in sem šel sam.
Opis kako sem prišel do te poti se najde med objavami v letu 2016-julij.Gre za zahtevno brezpotje ki ga že kar precej zaraslo rušje pa vendar še nekateri hodijo po tej poti ki jo poznajo in včasih malo porežejo veje.Je stara pastirska pot vendar si jaz nekak ne znam predstavljat kako so gnali ovce tu čez.

V pred pripravah to je ponavadi pri meni že med tednom priprava nahrbtnika,sledenje vremenskim napovedim kako bo med vikendom....itd,me je skrbelo najbolj to kako je z zaraslostjo poti.Sicer od mojega zadnjega obiska te poti je preteklo že 3 leta bo prehodna ali "borba" z rušjem pa tudi če bodo mokre trave.Kar se je kasneje izkazalo da ni tako pot je malo zarasla in tudi mokro ni bilo.

Od doma krenem že prej kot ponavadi tako da sem na izhodišču v Kamniški Bistrici ob 5 uri da bom v rezervi z časom brez pretiranega hitenja na poti.Do Klina kjer se odcepi pot za Repov kot pot mine monotono.Od tu pa se začne bolj zanimivo in v meni raste napetost a tista pozitivna vsak čas se bo začela moja pot.Med tem pogledam na aplikacijo Locus map pro kako daleč je še do odcepa v levo da ga slučajno ne zgrešim.

Ujamem potko v levo ki je vrezana prečno čez strmo pobočje tudi kako podrto drevo ki ga je treba obhoditi.Iz gozda prečenje grape,stare jeklenice in strmo navzgor v ključih imenitno speljane poti.Ko pridem do nekakšne uravnave me čakajo še serpentine ki se vidijo z Kamniškega dedca.Sledim ozki stezici med visoko travo treba je napet oči da se ne zgreši.Ker pa čas in erozija tal dela svoje se tudi meni zgodi da malo za kvačkam ampak ker vem kako gre smer se hitro spet ujamem na potko.

Ko predem do grape tu bi lahko se spustil tudi v samo grapo in po plezoval do vrha kjer jo stene zaprejo.Ob možicu navzgor skozi rušje gre pot najprej se prebijem ob in čez gladke skale ki niso pretirano strme v desno ujamem stezico med rušjem.Nato spet v levo in čet majhen skokec navzgor in že sem na razgledni točki ki daje lep pogled na Kamniško sedlo.Spodaj globoko opazujem planince ki grejo na Kamniško sedlo.

Sedaj me čaka nadaljevanje poti ob stenah navzgor do vratastega prehoda.Spet malo po travah prečenje grape ko se pokaže tisti prehod po katerem grapa ima ime.Precej je strmo a lepo.Po dobrih treh urah in pol stojim na Molznini kjer je v starih časih stal pastirski stan.

Čaka me najbolj mukotrpen del ture to je vzpon po Planjavskih zelenicah do Sukalnika sicer tehnično ni pretirano zahtevno pač pa kondcijsko.Prilezem do Sukalnika kjer stopim na markirano pot ter obiram korake proti vrhu Planjave.

Na vrh pridem po dobrih 5 urah in pol hoje tudi nekaj je bilo postankov vmes to so tisti pet minutni ko opazuješ naravo in unikatne razglede ki jih z drugih poti ne vidiš.Bilo je kar precej pohodnikov prava gneča na vrhu.Zadržim se kar debelo uro ob 12 pa krenem v sestop proti Kamniškemu sedlu saj so se tudi začele pojavljati meglice.

Na sedlu krajši postanek in sestop naprej v dolino na izhodišče.Odlično je bilo itak prevzet med samo turo še najbolj pa meje prijelo kasneje na poti domov in doma kakšno odlično pot sem opravil.Najlepšo v tej sezoni.