Ker je bila delovna sobota zato se odločim da grem v nedeljo.Sicer spet malo premleval če bi šel pa vse eno.Za cilj izberem Ojstrico ta krajšo varianto drugače rad grem Kopinškovo a še ni v celoti kopna.Vremenska napoved spet ista popoldan možne nevihte zato spet turo zamaknem za dve uri.Začetek ob 4.uri zjutraj na Pl Podvežak.Z naglavno lučko se odpravim po že znani poti a lučke nisem potreboval dolgo le skozi gozd in še malo ker se je itak začelo že daniti.Snčni vzhod dočakam že visoko na Dleskovški planoti z pogledom na moj cilj Ojstrico.Sedaj verjamem zakaj so jutra v gorah najlepša.Res je bilo izjemno čudovito če odmislim kar na trenutke močan hladen veter.Ja letos pa res ni neke sparine v gorah.Mogoče bo drugi del poletja kaj boljši.Torej Ojstrica me je čakala v popolni jasnini.V sebi sem upal naj še le vzdrži nekaj časa toliko da opravim glavni del ture.Pot je brez posebnosti do sedelca kjer se odcepi pot na Malo Ojstrico.Hitro sem gor res lep pogled na Korošico in v Robanov kot in še dlje.Tu sem imel tudi internet tako da se javim v Facebook ker doma nisem nič omenjal kam grem.Nadaljujem po grebenu do glavnega cilja.Napredujem z zmernim tempom malo ogledujem če še kdo gre nikjer žive duše nikogar super si mislim danes bom pa sam v tem delu KSA.Nekaj krat se oprimem skale in že sem na vrhu.Ura je 7.30 no tako zgodaj pa še nisem osvajal vrhov kot smo v prejšnjih časih štartali ob 6.uri.Sledi postanek okrepčilo fotografiranje nekaj razgledov.Potem pa sestop in že se je začelo polniti nebo z oblaki.Pot ob sestopu v smeri Korošice-Kocbekov dom kopna le en kratek delček ene 2 m je snega na poti.Malo pred domom srečam prvega ki se še le vzpenja.Pri domu se malo ustavim za kratek počitek.Oblačnost narašča in odrinem proti izhodišču Pl Podvežak na poti srečam še več pohodnikov ki še le gredo proti svojemu cilju.Počasi ga maham na izhodišče kamor pridem po dobrih 7 urah nekaj čez 11. Bilo je odlično.Pa res kot sem že omenil "Jutra so najlepša v gorah".
....začnem malo čez 4. uro na Pl Podvežak...
....dan bo zelo lep....
...začne se daniti in pokaže se Veliki vrh....
.....prvi sončni žarki " Dobro jutro Ojstrica"....
....čudoviti prizori....
...grem čez Malo Ojstrico....
....Korošica...se bova pobliže videla pozneje...
....nikjer žive duše....že dolgo ni bilo tako luštno...
.....pokuk v Robanov kot....
...razgledi sežejo v daljave....
....za dušo....
...na Mali Ojstrici...
....utrinek....
...Robanov kot....
...po grebenu naprej....
...proti vrhu...
....utrinek...
.....okno ob poti....
.....še malo po plezovanja in ...
...vrh...Ojstrica 2350 m...
....vsak vzpon je lahko izjemen dosežek ali pa tudi "darilo" ki ti je dano....
....od Grintovca do Raduhe....
...razgled proti jugu...
...v sestop...
....pogled nazaj proti vrhu....
....proti Škarjam....
.....Lučka Baba...
....Lučki dedec in ostanki Kocbekovega doma na Korošici...
....adijo Korošica do naslednjič morda še letos se spet vidima....
...ob poti med vrnitvijo....Veliki vrh in dramatično nebo...
...ob poti....
...hvala Ojstrica lepo te je bilo spet obiskati....še pridem...
V soboto 17.decembra sem se podal na Ojstrico.Res da sem že cel teden premišljeval kam bi šel.Ponavadi sem hodil v drugi polovici decembra na Raduho.Letos pa sem si rekel da naj bo nekaj drugega pa še vreme in razmere so naklonjene a slednje le niso vse povsod ravno kopne.
Ker pa nisem pristaš sindikalnih zaključkov leta drugi dan je samo glavobol in objemanje straniščne školjke zato ga v petek kar ucvrem domov.Med tem si še nabavim nekaj stvari za zraven.Priprava nahrbtnika in destinacija postelja.Domačim samo povem jutri grem na Ojstrico.
Rana ura zlata ura zato že odhod v temi od doma in vse že vnaprej preračunano da bom na izhodišču ko bo vzšlo sonce in res je bilo tako.Tudi mrzlo ni bilo le kakšne tri stopinje pod ničlo za razliko je spodaj v Lučah bilo skoraj minus devet.
Torej pohod sem začel na planini Podvežak do sem vodi lepa cesta ki te pripelje cca 1460m visoko in je skoraj v celoti asfaltirana le zadnjih tri kilometre je makadam.Posledica je le prašen avto.
Na izhodišču sta le dva pohodnika srednjih let ki sta že začela počasi obirati korake.
Hitro sem nared in že po cesti lahkotnega tempa za ogrevanje.Višje pod pastirsko kočo me ujame sončni vzhod lep prizor ki je bil vreden občudovanja.Korake obiram v breg skozi gozd višje pa se mi že začnejo kazati vrhovi Dleskovške planote.Lepo je in mirno korake obiram naprej kot zgleda bom danes spet čisto sam na poti in res je bilo tako.Glej VIDEO.
Pot suha kot meseca avgusta le pod Tolstim vrhom malo pred Korošico je snežišče na poti ki ga previdno prečim po stopinjah predhodnikov.
Hodim in zrem v svoj današnji cilj čisto prevzet,lepa je,blešči se v soncu na njenih pobočjih je nekaj zaplat snega.Seznanjen z razmerami zato sem danes odločen stopiti na njen vrh.
Zavijem v smer Male Ojstrice rahlo pihlja zahodnik v zatišju pa je prav prijetno toplo.
Stopim na vrh Male Ojstrice kjer stoji pomanjšana replika Aljaževega stolpa.Ker pa so dnevi v tem času najkrajši (cca 7 ur) se ne zadržujem dolgo.Grem dalje po grebenu zelo prijetno je spet se mi po glavi vrtijo poti iz poletja tukaj po bližnjih vrhovih ki jih občudujem.Mimo okna ki je odprtina in omogoča pogled skozenj v Robanov kot.
Kmalu sem pred ostenji tukaj pa že prva snežišča na poti ki so lepo prehodna brez težav.A brez zbranih misli in zanesljivega koraka ne gre.Lepo napredujem proti vrhu občasno malo po svoje a večinoma se držim markirane smeri.
Na ovršnem delu ko sem le še streljaj od vrha Ojstrice se mi pokaže pogled v Logarsko dolino na katero pada dolga senca Ojstrice.Polovica je belkaste-slana saj v dolino v teh dneh ne posije sonce.
Še po grebenu naprej malo navzdol in poplez navzgor in že maširam proti vrhu.Neprecenljiv je občutek,prehojena pot,osvojen vrh in veličasten razgled ki je segal v neskončno daleč.Pa še tudi zadovoljstvo da sem na Ojstrici decembra kar si niti mislil nisem.
Odločim se da ne bom predolgo saj je na vrhu kar pihalo tako da za posedanje ni bilo pa vse eno kasneje ugotovim da sem bil na vrhu dobrih štirideset minut.Sestopil sem na južno stran v smer Korošica-Kocbekov dom.Tu pa je pot v celoti kopna le manjše snežišče je nižje spodaj ki je tudi lepo prehodno.
Dom sameva v tem času tudi drugih pohodnikov ni bilo videti.Uberem korake preko Korošice v smer sedla kjer sem zjutraj zavil na Malo Ojstrico.Zelo so mi poznani ti konci le v tem zimskem času še tukaj se nisem potepal.Torej če odmislim hlad in krajše dneve me je vse bolj spominjalo na avgust pot suha in prašna le tu in tam kaka flika snega.
Vrnem se počasi po poti prihoda ob tem se še večkrat ustavim in občudujem svet okrog sebe.Le tu in tam pokukam na Garmina ki mi kaže koliko je še do teme.
Na izhodišče se vrnem dobrih 18 minut pred sončnim zahodom.Zelo navdušen nad opravljeno turo res sem užival kot že dolgo ne.
....planina Podvežak.....
....kamlu bo....
....sončni vzhod....planina Podvežak....
.....ko stopim na Dleskovško planoto....
....Veliki vrh.....Velika zelenica....
....moj današnji cilj Ojstrica 2350m.....
....Korošica....Lučki dedec....Planjava....
....Mala Ojstrica in....naprej....
.....dolga je že pot za mano.....spodaj Robanov kot nad njim pa Veliki vrh-Velika zelenica.....
....v ostenje in proti vrhu....
....nekaj snežišč na poti....
.....greben ostaja za mano....
....ko po dobrih treh urah stopim na vrh Ojstrice....
.....Logarska dolina in dolga senca Ojstrice.....
....razgled je fantastičen.....
....ko sem edini obiskovalec na vrhu....
.........
....ko ni besed....
....utrinek.....
....v daljave....
....utrinek ob sestopu....Škarje in Lučka baba....
