V pohodništvu že več kot deset let zato mi pač ne da miru da se ne bi odpravil spet na pot ker v naravi in na poti je pač najlepše.Saj dnevno spravim skupaj dobrih 6-7 km ampak pot v naravi je pač nekaj drugega kjer se še notranje sprostim.
Ni ravno tisto zdaj pa moram na pot da bodo posti na Facebook-u ali Instagramu to je zadnja stvar temveč užitek opravljene poti narava,spoznavanje krajev,življenje ljudi.Ko spoznaš kako živijo v hribih in se zamisliš kako se včasih tisti v nižinah pritužujejo za kakšne malenkosti.
Deljenje svojih aktovnosti je pač tisto zadnje da tudi drugim pokažemo svoje aktivnosti morda bo kdo drug dobil idejo za kašno pot ali pa samo išče informacijo o poti kot jo tudi jaz včasih.
Tudi tokrat sem si izbral že poznano pot srednje dolgo ne preveč zahtevno ja je kar nekaj vzponov in spustov.Vendar brez snega kot je v tej sezoni zime ko smo samo dvakrat videli sneg da je še zmeraj bel in to samo za nekaj ur.V drugi polovici marca pa pridejo na vrsto tudi kakšni drugi hribi če bodo vremenske razmere ugodne.
Minilo je dobre tri tedne ko sem bil v gorah se potepal tam gor na Rinkah in Turski gori.Spet je prišla želja klic gora napoved idealnega vremena za dobro turo.Razmišljal sem kam bi se podal v kater konec.Višji vrh bolj zahtevno turo ali kaj nižjega manj zahtevnega bolj z povdarkom za dušo na izi.
Odločitev je padla grem na Krofičko kar po markirani poti katero sem letos že nameraval obiskati pa mi je načrte prekrižalo negotovo vreme.Začetek v Logarski dolini v bližini Doma Planincev v smer Klemenča jama.Začetek je bil v megli brez nekih razgledov na vrhove ki obdajajo dolino.Megleni pokrov je segal vse do višine cca 1700 m kjer pa me je čakal sončen dan.
Prekrasni prizor ko megla prekrije Logarsko dolino visoki vrhovi pa kot otoki štrlijo iz nje ali bi lahko rekel iz "belega morja".Na vrhu kar nekaj časa sam in se zadržal kar celi dve uri.Še nekaj jih je prišlo na vrh a pretirane gneče res ni bilo kot je to v času počitnic in dopustov.
Sestopil sem po isti poti se ustavil pri koči na Klemenči jami kjer sem srečal Facebook prijatla klepet je tekel o raznih poteh v gorah ki jih je ogromno a čas hitro teče treba je v dolino na izhodišče in domov saj naslednji dan čaka služba.
....Klemenča jama.....prvi del poti v meglenem jutru.....brez razgledov....
....tam gor me vodi pot.....zgoraj je sonce....
....grem na Krofičko....
....na višini cca 1700 m pa se odpre krasen pogled....
...približan pogled....
...ob poti...."stražar"...
...proti vrhu....
....vedno višje in pogled je vedno lepši....
...zadnji metri do vrha so zahtevni....
...še malo....
...po dobrih treh urah sem na vrhu....
....čudovit razgled....
....preko Travnika....desno Raduha,Olševa in v ozadju Peca....
....proti Molički planini...
...kapelica in igra meglic....
...vse do avstrijskih gora....
...v družbi planinskih kavk....
...planinska kavka....
....meglice so se umaknile in pokaže se Logarska dolina....
...ob sestopu pogled na Ojstrico....
...vrhovi nad dolino so se kopali v popoldanskem soncu.....
Končno smo le dočakali pravo pomladno vreme in čas za odkrivanje "novih" poti.Zato se podam v kraje kjer še nisem bil pa tudi slišal kar precej zanje.Torej grem v Vinsko goro kjer je Gonžarjeva peč znana vsem ki se radi preizkusijo v zahtevni plezalni poti.Jaz pa ne tokrat ne bom plezal ampak obdelal-prehodil pot imenovano "Po poteh Vinske gore".
Dva vrhova Radojč-937m in Ramšalov vrh 970m ki sta najvišja na hribu imenovanem Lopatnik ki se dviga nad Vinsko goro.Ob tem bom opravil lepo krožno pot na kateri se nabere lepih nekaj več kot 9 km.
Zapeljem se v Vinsko goro ki se nahaja malo pred Velenjem strmo v hrib po vijugasti cesti do cerkvice Sv Janez Krstnik.Lahko bi začel že v Vinski gori kjer se pot tudi uradno začne amapak se tokrat le tako odločim.
.....cerkvica Sveti Janez Krstnik kjer začnem svojo pot.....
Začnem v bližini cerkvice kjer je tudi lepo parkirišče in začnem obirati korake v začetku kar strmo v hrib po asfaltirani cesti a le za dobrih 15 minut ko me markacija usmeri v gozd.Tokrat sem že pod Gonžarjevo pečjo ki se je lepo kopala v jutranjem soncu.
V nadaljevanju me pot vodi pod ostenji kjer je nevarnost padajočega kamenja zato previdnost ni odveč.Pridem do naslednjega križišča kjer me smerokaz upozori da se tu začne zelo zahtevna plezalna pot.Jaz pa grem še malo naprej do drugega križišča kjer me smerokaz usmeri desno navzgor kjer je dostop za pešake na Gonžarjevo peč.Pa tudi precej strma pot a zavarovana pred prepadom me privede do lepega razgleda tu pa se tudi konča zahtevna ferata.
....razgled....
....žig in vpisna knjiga.....
...Gonžarjeva peč....
Nekaj slik in malce se razgledam pa naprej strmo navzgor ko pridem na prostrane travnike.
.....Lopatnik....
Čez travnike do ceste kjer se odprejo lepi razgledi kar je najlepše občudovati zato pa se gre v kraje kjer še nisem bil.
...širši razgled se odpre....
...Velenje in Šoštanj v ozadju pa še v zimo ujete gore KSA ter Peca in Uršlja gora....
Po cesti korakam le nekaj sto metrov ko me smerokaz pri kmetiji usmeri levo navzgor proti gozdu.
....pot je odlično označena a le na tem delu te malo zmede....zavijem v levo na gozdno cesto ko že v daljavi uzrem markacijo.....
...tudi okrasje ob poti mora bit.....to je lepo.....
...pomladni maneken....
.....naslednje križišče do vrha ni več daleč....pogled nazaj v daljavi Menina planina še zimskem spanju.....
....ne ni še vrh še malo po grebenu....
...Radojč 937 m prvi v vrsti....
Po dobri uri in pol le prisopiham do prvega zastavljenega cilja vrh Radojč 937 m.Pa niti nisem pretiraval v hitrosti kar precej sem se spotoma ustavljal in fotografiral občudoval razglede.
Nekaj malega v okrepčilo da ravno ne zdirjam naprej proti naslednjemu cilju.Tu sicer ni razgleda pa vse eno je bil tak spokojen mir.
V nadaljevanju se pot malo spusti in se drži grebena no ni samo en spust gre malo dol in gor.
...ob poti....eni jim pravijo navadni zvončki...norice lahko pa tudi kronice.....
...pogled nazaj...utrinek...
Zapisi na internetu pravijo da tu zgoraj ni razgleda ampak presenečenje je vedno sladko ko pridem do naslednjega goloseka gozda in se odpre širni razgled prav čudovito še sploh ker je vreme bilo pravljica.
...ko pridem do poseke se....
...odpre krasen razgled ki seže kar precej daleč....
......
.....KSA še pod globokim snegom ravnotako je še pobeljena Menina planina....pa tudi ostali višji hribi proti posavju imajo nekaj beline....Čemšeniška planina....
....v panorami od Raduhe do Koralp.....
...Ramšakov vrh 970 m ki je najvišji na Lopatniku....
Na naslednjem cilju Ramšakov vrh spet krajši postanek v okrepčilo čeravno ni bilo neke potrebe a domov le ne bom nosil ampak pospravil kamor je namenjeno.
...na vrsti je spust do naslednjega križišča in počasi nazaj proti izhodišču....
....pomladna kolekcija ob poti....
...utrinek....
...brez njih ni poti v hribih....
......pogled na Temnjak 806 m.....
...z pogledom na Ojstrico.....v KSA.....
.......
......
.....ko sem na mestu da "zašpilam klobaso"....se priključim poti kjer sem se zjutraj vzpenjal.....
.....po dobrih 4 urah spet na začetku-izhodišču poti.....
Krajši video o opravljeni poti.
V zaključek lahko rečem da je bilo luštno prvič v tem letu so bile poti pa ne slabo samo tako izjemno lepo pa še ne sploh v kombinaciji lepega vremena.Se bom še vrnil na to pot in jo če bo priložnost še razširil na sosednje vrhove kot sta Vinska gora in Temnjak.
