ponedeljek, 2. januar 2017

Prva v letu Turska gora 2251m

Kot že nekaj let zaporedoma na novega leta dan prvi pohod.Stari pregovor pravi to kar počneš prvi dan v letu boš celo leto no in upam da bo res.

Tokrat se je ponudila priložnost opraviti turo tam gor visoko v osrčje Kamniško Savinjskih Alp.Včasih o tem niti razmišljal nisem.V tej sezoni pa nas vreme in razmere tako razvajajo ter ponujajo odlične priložnosti.
Ker nisem ravno pristaš bučnih zabav sem hitro po polnoči že v postelji in z mislimi na prihajajoči turi.Torej odločitev je pojdem v Kamniški konec al bo to samo Kamniško sedlo ali tam gor res v središče alp bivak pod Skuto ali pa še višje.

Zgodnja ura kot vedno no niti ne saj je še tema dan se prične komaj po sedmi takrat moram biti na izhodišču.Res je bilo tako nekaj čez sedmo začnem obirati korake pri Žagani peči temperatura okrog -8 C ampak niti ni bilo čutiti.
Veliko avtomobilov več še jih prihaja danes nas bo veliko v gorah.Obiram korake v že poznano smer čez Žmavcarje.Plan je najprej do bivaka pod Skuto potem bom pa videl kako naprej.
Tempo se stopnjuje telo je že ogreto.Pot pa delno suha le tu in tam je led na poti zato je treba tudi paziti na korak.Višje kjer je sonce pa pot suha kot avgusta.

Monotone poti skozi gozd je hitro konec ko stopim na plano se mi pokaže pogled na južno ostenje Turske gore,Kotliče in mogočno zahodno steno Brane.Kar prijeten občutek me prevzame.
Koraki grizejo strmino prvi skok,jeklenice,obsežna melišča pod Velikim grebenom čez prostrano krnico Žmavcarji.Nekaj pohodnikov že sestopa so pa bili zgodnji.

Počitek in pogled nazaj v dolino ki je ostala globoko spodaj in tja preko v daljave na hribe ki se nizajo kot kaskade v neskončnost.Še dobrih 200 višinskih metrov me čaka do Malih podov ko pot zavije v levo na trave.
Po dobrih pol ure še zadnja strmina ko stopim pred brezno in spet ugledam bivak spet se zavrti film iz poletnih tur in preteklih.Tokrat je zaseden zato se ustavim kar zunaj za krajši počitek in okrepčilo.

Po glavi se pletejo plani za naprej nastane nekaj posnetkov in vprašanje ostanem tukaj na podih časa je dovolj pa da se še malo razgledam po okolici.Lahko pa tudi grem na Tursko goro.Ura je komaj enajst a bo časa dovolj.
Nadaljujem po grebenčku navzgor do mesta kjer poteka markirana pot prečno čez pode.Sneg je v zaplatah in trd kot beton se pa da izogniti-obhoditi.Še premlevam a včasih znam biti zelo hiter a le določene odseke poti.Odločim se da pojdem.

Pogled na Skuto na Malih podih v načinu Photosphere (klik)

Do križišča kjer se pot odcepi na Skuto in Rinke spust in prvo resno snežišče na poti ki ga obhodim po desni v nadaljevanju malo pred Turskim žlebom prečim naslednje kjer je uhojeno-narejeni stopi.V začetku vzpona na Tursko goro zopet manjše po plezovanje po skalah po levi ob snežišču.Na ovršnem delu se mi pokažejo pogledi v Logarsko dolino,Mrzlo goro in tja v daljave proti Raduhi ter Peci.
Prečenje naslednjega snežišča ki je dolgo dobrih 3-4 metre z nevarnim iztekom previdno po stopinjah predhodnikov.Ostane mi še en strm del tudi tu je del markirane poti zapolnjen z snežiščem isto kot prej po desni z lažjim po plezovanjem obidem.Sledi še samo grebenček pred vrhom tukaj pa pazim na manjše zaplate ledu ki so na poti.

Stopim na vrh ki je sameval ves sem prevzet od navdušenja in krasnih razgledov na vse strani.Vreme je res zadnje čase popolno prijetna temperatura in brez vetra.

Turska gora razgled v načinu Photosphere (klik)

Na čas sem čisto pozabil ko kasneje ugotovim sem bil na vrhu skoraj tričetrt ure a minljivost časa je gospodar sonce tudi ne lenari na nebu se spušča treba je sestopiti tema bo čez dobre tri ure.

Vrnem se po poti prihoda na Male pode pod Skuto kjer se še ustavim na krajšem počitku in okrepčilo v družbi radovednih gorskih kavk ki so tudi želele delček moje malice.
Tako prijetno je tukaj gor da bi kar ostal tišina lep pogled na gore ki me obdajajo predvsem pa na Skuto.

"Sedaj pa naprej" si rečem spustim se do bivaka in sestop čez Žmavcarje v dolino kamor pridem tik pred mrakom po dobrih 9 urah potepanja v osrčju Kamniško Savinjskih Alp na novega leta dan 1.januarja 2017.



.....spet grem visoko tam gor....pričakovanje je veliko....


....jutranje sonce je ožarilo vrhove pogled na Kalško goro....


....ko stopim iz gozda se pokaže pogled na dolino ki ostaja globoko spodaj....


...pokaže se tudi Turska gora....


....čez prostrana melišča v krnici Žmavcarji....


....še malo....pogled na Veliki greben in hribe v daljavi....


....spet sem pred bivakom pod Skuto 2070m....vreme pa fantastično....


....velikan Kamniško Savinjskih Alp....


....in moja najljubša Skuta 2532m....


....po okrepčilu se moja pot nadaljuje po grebenčku navzgor bivak ostaja spodaj....


....odločim se da grem na Tursko goro....


....krasni razgledi so danes tu gor.....


......hribi in hribi kot valovito morje....


....v neskončnost....


...še dobre pol ure je....


....Turski žleb in Mrzla gora 2203m....


....čez in malo naokoli proti vrhu....


....vrh je sameval pogled pa kot vedno izjemen....


....preko Planjave Ojstrice vse do Raduhe in še dlje....


....soseda Brana in Kamniško sedlo....


..........


......Logarska dolina pod senco mogočnih gora....


....v panoramskem pogledu....


....spominska z vrha na prvo v letu....


....po sestopu še postanek za okrepčilo pod Skuto v družbi nagajivih gorskih kavk....


....sestop do bivaka....


.....dolge sence sonce je že nizko na horizontu kmalu bo mrak....


....proti dolini.....

Video film o vzponu na Tursko goro



Ta dan je bil res izjemen in bo ostal za vedno v spominu.


Pa vsem varen korak v hribih in gorah.


petek, 23. december 2016

Decemberska Ojstrica 2350m

V soboto 17.decembra sem se podal na Ojstrico.Res da sem že cel teden premišljeval kam bi šel.Ponavadi sem hodil v drugi polovici decembra na Raduho.Letos pa sem si rekel da naj bo nekaj drugega pa še vreme in razmere so naklonjene a slednje le niso vse povsod ravno kopne.

Ker pa nisem  pristaš sindikalnih zaključkov leta drugi dan je samo glavobol in objemanje straniščne školjke zato ga v petek kar ucvrem domov.Med tem si še nabavim nekaj stvari za zraven.Priprava nahrbtnika in destinacija postelja.Domačim samo povem jutri grem na Ojstrico.

Rana ura zlata ura zato že odhod v temi od doma in vse že vnaprej  preračunano da bom na izhodišču ko bo vzšlo sonce in res je bilo tako.Tudi mrzlo ni bilo le kakšne tri stopinje pod ničlo za razliko je spodaj v Lučah bilo skoraj minus devet.

Torej pohod sem začel na planini Podvežak do sem vodi lepa cesta ki te pripelje cca 1460m visoko in je skoraj v celoti asfaltirana le zadnjih tri kilometre je makadam.Posledica je le prašen avto.
Na izhodišču sta le dva pohodnika srednjih let ki sta že začela počasi obirati korake.

Hitro sem nared in že po cesti lahkotnega tempa za ogrevanje.Višje pod pastirsko kočo me ujame sončni vzhod lep prizor ki je bil vreden občudovanja.Korake obiram v breg skozi gozd višje pa se mi že začnejo kazati vrhovi Dleskovške planote.Lepo je in mirno korake obiram naprej kot zgleda bom danes spet čisto sam na poti in res je bilo tako.Glej VIDEO.
Pot suha kot meseca avgusta le pod Tolstim vrhom malo pred Korošico je snežišče na poti ki ga previdno prečim po stopinjah predhodnikov.

Hodim in zrem v svoj današnji cilj čisto prevzet,lepa je,blešči se v soncu na njenih pobočjih je nekaj zaplat snega.Seznanjen z razmerami zato sem danes odločen stopiti na njen vrh.
Zavijem v smer Male Ojstrice rahlo pihlja zahodnik v zatišju pa je prav prijetno toplo.

Stopim na vrh Male Ojstrice kjer stoji pomanjšana replika Aljaževega stolpa.Ker pa so dnevi v tem času najkrajši (cca 7 ur) se ne zadržujem dolgo.Grem dalje po grebenu zelo prijetno je spet se mi po glavi vrtijo poti iz poletja tukaj po bližnjih vrhovih ki jih občudujem.Mimo okna ki je odprtina in omogoča pogled skozenj v Robanov kot.

Kmalu sem pred ostenji tukaj pa že prva snežišča na poti ki so lepo prehodna brez težav.A brez zbranih misli in zanesljivega koraka ne gre.Lepo napredujem proti vrhu občasno malo po svoje a večinoma se držim markirane smeri.
Na ovršnem delu ko sem le še streljaj od vrha Ojstrice se mi pokaže pogled v Logarsko dolino na katero pada dolga senca Ojstrice.Polovica je belkaste-slana saj v dolino v teh dneh ne posije sonce.

Poglej si pogled v načinu Photosphere (klik)

Še po grebenu naprej malo navzdol in poplez navzgor in že maširam proti vrhu.Neprecenljiv je občutek,prehojena pot,osvojen vrh in veličasten razgled ki je segal v neskončno daleč.Pa še tudi zadovoljstvo da sem na Ojstrici decembra kar si niti mislil nisem.

Razgled na vrhu v načinu Photosphere (klik)

Odločim se da ne bom predolgo saj je na vrhu kar pihalo tako da za posedanje ni bilo pa vse eno kasneje ugotovim da sem bil na vrhu dobrih štirideset minut.Sestopil sem na južno stran v smer Korošica-Kocbekov dom.Tu pa je pot v celoti kopna le manjše snežišče je nižje spodaj ki je tudi lepo prehodno.

Dom sameva v tem času tudi drugih pohodnikov ni bilo videti.Uberem korake preko Korošice v smer sedla kjer sem zjutraj zavil na Malo Ojstrico.Zelo so mi poznani ti konci le v tem zimskem času še tukaj se nisem potepal.Torej če odmislim hlad in krajše dneve me je vse bolj spominjalo na avgust pot suha in prašna le tu in tam kaka flika snega.

Vrnem se počasi po poti prihoda ob tem se še večkrat ustavim in občudujem svet okrog sebe.Le tu in tam pokukam na Garmina ki mi kaže koliko je še do teme.
Na izhodišče se vrnem dobrih 18 minut pred sončnim zahodom.Zelo navdušen nad opravljeno turo res sem užival kot že dolgo ne.


....planina Podvežak.....


....kamlu bo....


....sončni vzhod....planina Podvežak....


.....ko stopim na Dleskovško planoto....


....Veliki vrh.....Velika zelenica....


....moj današnji cilj Ojstrica 2350m.....


....Korošica....Lučki dedec....Planjava....


....Mala Ojstrica in....naprej....


.....dolga je že pot za mano.....spodaj Robanov kot nad njim pa Veliki vrh-Velika zelenica.....


....v ostenje in proti vrhu....


....nekaj snežišč na poti....


.....greben ostaja za mano....


....ko po dobrih treh urah stopim na vrh Ojstrice....


.....Logarska dolina in dolga senca Ojstrice.....


....razgled je fantastičen.....


....ko sem edini obiskovalec na vrhu....


.........


....ko ni besed....


....utrinek.....


....v daljave....


....utrinek ob sestopu....Škarje in Lučka baba....


.....pogled nazaj proti vrhu....


....utrinek....



....pot....


....Kocbekov dom in Lučki dedec....


....Korošica in sonce se počasi spušča....


.....med potjo....


....Ojstrica.....hvala ti za prekrasen dan....


....proti izhodišču z pogledom v daljave.....

Video prehojene poti in razmere na njej.




Pa vsem varen korak v hribih in gorah.




ponedeljek, 12. december 2016

Po Aljaževi poti do Ostrega vrha 904m

Zakorakali smo že v decemberski dneve v zimski čas čeravno nas vreme še razvaja so temperature po jutrih kar nizke.
Napoved da bo ob koncu tedna otoplitev vreme pa še naprej lepo se odločim za pohod.Po razmišljanju sklenem da pojdem spet prehoditi pot ki sem jo opravil pred tremi leti.Je kar precej dolga dobrih 22 kilometrov v obe smeri.

Začne se v Selnici ob Dravi izhodišče je pri osnovni šoli.O vtisih z poti sem takrat pisal tudi tukaj na blogu (klik). Tudi tokrat je bilo ravno tako izjemno lepo.Čeravno ti pot pobere nekaj kondicije sem bil ob koncu poti prijetno zadovoljn.


....grafikon opravljene poti kot ga je izrisala GPS sled z napravo Garmin....


.....na začetku poti ki je sicer v prvi četrtini enolična a v nadaljevanju....


....z prvimi razgledi postaja zanimivejša....


.....se odpira pogled na hribe ki se razprostirajo od Maribora vse do Dravograda....Kozjak...


....na poti je nekaj spustov in vzponov....


.....pogledi v daljave so pa tisti ki najbolj vlečejo....


....in zanimivi utrinki na poti....


......na razgledni točki.....

Poglej si razgled v načinu Photosphere (klik).


....čez hribovske travnike....


....ko se po dobrih treh urah pokaže končni cilj.....


....z pogledom v sosednjo Avstrijo.....


......Sveti Duh na Ostrem vrhu-907m.....

Oglej si okolico v načinu Photosphere (klik).


....zadani cilj dosežen.....sledi vrnitev po isti poti na izhodišče....


....še nekaj razgledov ki so segali zelo daleč.....


....utrinek ob vrnitvi....


.....hribi do konca.....


....še malo pa bom spet na izhodišču.....Selnica ob Dravi......


Pa vsem varen korak v hribih in gorah.