Vitanje-Stenica 1091m

Na zimo nisem ravno pretirano navdušen vendar tudi tu in tam grem v zimi na pohod pa vendar so mi bolj všeč pomladne ture oziroma v kopnem.Bolj pisana pokrajina kot pa samo v dveh barvah veliko bolj raznoliko in zanimivo.

Zato si za tokrat izberem pot ki je bolj kratka po svoje tudi zanimiva in o tej varianti sem že dolgo razmišljal.Po tej poti še nisem šel in tokrat je prišla ravno prav.Torej zapeljem se v Vitanje kjer pred KSEVT-om ki je Kulturni center Evropskih vesoljskih tehnologij začnem današnjo pot.

Grem v smer sever do križišča kjer pride cesta iz smeri Stranic.Tukaj stoji tudi planinski smerokaz ki pravi da je do vrha Stenice dobri dve uri.Hodim naprej ob cesti a le dobrih 100 metrov kjer se začne pot peš pot ki zavije navzdol čez mostiček preko potoka.Pot je tudi podrobno opisana na hribi net.

Skozi naselje kjer je malo slabše markirana zato si je priporočljivo zadevo poprej pogledati na internetu.Višje se kaže lep pogled na Vitanje,Paški Kozjak,Pohorje.....

Pot na ovinku zavije v gozd in postane strma.Korake hitro obiram v breg strmina občasno malo popusti ko pridem do razgledne točke kjer je vpisna knjiga.Seveda nadaljujem naprej zopet v strmino ki višje pripelje do ceste po kateri hodim nekaj časa.Tu se odpre lep pogled na Pohorje in proti vrhu Stenice.

Čez nekaj časa zopet pot zavije s ceste v gozd in v strmino.Na tej višini cca 700m se je začel sneg a le popoprano torej le za vzorec.Po gozdni vlaki prečno in ovinek v desno in zopet navzgor kasneje zopet bolj strmo.Po poti hodim že dobro uro.

Smerokaz pravi da je 50m vstran Marijina roka kjer stoji tudi lesena kapelica.Še prej nižje pa je tudi odcep za razgledno točko tukaj so se delno lepo videle tudi Kamniške Alpe, Vitanje z širšo okolico in nizka oblačnost ki je prekrivala Mislinjsko dolino.

Do vrha ni več daleč kot je kazal višinomer na Garminu.A vse eno se je pot malo spustila in nato zopet navzgor ko le stopim na vrh kjer je uradno najvišja točka Stenice 1091m.

Na vrhu ni razgleda zato ker je obdan z gozdom no vsaj sem že o tem pisal vsakič ko sem prilezel na vrh iz drugih smeri le iz Vitanj še nisem prej nikoli šel.

Tu stoji miza in klopi smerokaz ter vpisna skrinjica.Vzamem si nekaj časa za postanek privoščim si tudi okrepčilo.

Sestopim po smeri prihoda na izhodišče v Vitanje kamor se vrnem nekaj čez dvanajsto uro.Zanimiva pot z kar nekaj razgleda a kratka pa vse eno dobra za kondicijo.

Glej tudi Stenica malo drugače.

.....potek poti kot ga je zabeležila naprava Garmin.....

.....Vitanje KSEVT.....tukaj začnem svojo današnjo pot proti vrhu Stenice....

....skozi naselje ko višje uzrem lep razgled na Vitanje....

.....strma pot ki mi jo polepša......pomlad bo kmalu tu....

....kmalu prebujene....

....ko za kratek čas stopim iz gozda se uzrem proti vrhu Stenice....

....dnevi so vse daljši sonce pa sije vse močneje....

...oziram se nazaj za lepimi razgledi ki mi jih ponuja pot....

....ob poti je kapelica Marijina roka ki si jo moram po bliže ogledati.....

....kapelica....

....po dobri uri in pol stopim na vrh....

....tudi Garmin je kazal tako....

....skrinjica z vpisno knjigo in žigom....

....krajši odmor za okrepčilo in osebno sliko....

....ob vrnitvi pogled na Paški Kozjak.....morda v kakšni naslednji pomladni turi....

....pogled na Vitanje ob vrnitvi....nekaj oblakov se je že nabralo in kasneje malo poškropilo....

Video film o prehojeni poti



Pa vsem varen korak v hribih in gorah.

Boč-978m Zimska pravljica

Čeravno je v začetku leta še kazalo na milo zimo in idealne pogoje za pohodništvo se je kasneje vse spremenilo.Zima je pokazala svoj pravi obraz.Snežne padavine oster mraz ki je sledil z temperaturami v nekaterih krajih celo do -22 C.Kar je prineslo tudi nekaj pavze v pohodništvo tudi pri meni.Pa vendar ne ravno do besedno zimsko spanje tudi nisem pavziral.Bilo je nekaj kondicijskih krajših pohodov na bližnje Pohorje.Eden takšnih je bil pred kratkim.Pa ne ravno najbolj navdušujoč poledenela pot in blato.VIDEO

Tokrat sem si rajši izbral pot na Boč-978 m ki je pred zadnji v verigi Karavank.Za kondicijo in nekaj spremembe.Izberem grebensko pot proti vrhu ki ni označena ampak jo že poznam na pamet.

Običajen meglen dan nič mrzel pretirano.V začetnem delu je gosto snežilo kot za stavo ki je kasneje ponehalo.Lepa samotna pot me vodi proti vrhu ki tudi v lepem vremenu ne nudi ravno razgleda pa vendar je samotna to je važno.

Ko višje pridem na sedelce kjer se pot obrne na ovršni greben pa me pričaka prava zimska pravljica.Krasni prizori drevesa ujeta v ivje kot v pravljični deželi ali bi lahko rekel da je dajalo občutek kot da sem na drugem planetu.Korake obiram naprej po grebenu proti vrhu.Občudujem te krasne prizore.VIDEO

Pot me vodi mimo TV oddajnika in v nekaj minutah sem pri razglednem stolpu ki je ravno tako objet v ivje.Na vrh po razglede tokrat ne grem saj nima smisla ker je megleno.Sledi okrepčilo in krajši postanek.

Z vrha sestopim čez Balunjačo kot običajno pot ni ravno poledenela ampak si vse eno nadenem male derezice za bolj udobno hojo.
Na izhodišče se vrnem okrog 12 ure.Lepo je bilo pa čeravno je to zelo kratka tura pa vedno drugačna pa čeravno ista pot.

....Boč 978 m čaka ujet v meglo....

....na začetku poti.....

....neoznačena pa vendar dobro poznana....

....samotna pot....

....utrinek....

....morda bo sonček.....ne zmagala je megla.....

....na ovršni greben....

....v zimsko pravljico.....cca 700 m.n.v.

....drevesa ujeta v ivje....

....na grebenu....

.....občudovanje....

.....mrzlo in lepo....

.....razgledni stolp ujet v ivje....

....pod stolpom in krajši postanek....

....razgledov pa tokrat ni pa vsakič drugače pa čeravno ista pot....

Video reportaža opravljene poti




Pa vsem varen korak v hribih in gorah.

Prva v letu Turska gora 2251m

Kot že nekaj let zaporedoma na novega leta dan prvi pohod.Stari pregovor pravi to kar počneš prvi dan v letu boš celo leto no in upam da bo res.

Tokrat se je ponudila priložnost opraviti turo tam gor visoko v osrčje Kamniško Savinjskih Alp.Včasih o tem niti razmišljal nisem.V tej sezoni pa nas vreme in razmere tako razvajajo ter ponujajo odlične priložnosti.
Ker nisem ravno pristaš bučnih zabav sem hitro po polnoči že v postelji in z mislimi na prihajajoči turi.Torej odločitev je pojdem v Kamniški konec al bo to samo Kamniško sedlo ali tam gor res v središče alp bivak pod Skuto ali pa še višje.

Zgodnja ura kot vedno no niti ne saj je še tema dan se prične komaj po sedmi takrat moram biti na izhodišču.Res je bilo tako nekaj čez sedmo začnem obirati korake pri Žagani peči temperatura okrog -8 C ampak niti ni bilo čutiti.
Veliko avtomobilov več še jih prihaja danes nas bo veliko v gorah.Obiram korake v že poznano smer čez Žmavcarje.Plan je najprej do bivaka pod Skuto potem bom pa videl kako naprej.
Tempo se stopnjuje telo je že ogreto.Pot pa delno suha le tu in tam je led na poti zato je treba tudi paziti na korak.Višje kjer je sonce pa pot suha kot avgusta.

Monotone poti skozi gozd je hitro konec ko stopim na plano se mi pokaže pogled na južno ostenje Turske gore,Kotliče in mogočno zahodno steno Brane.Kar prijeten občutek me prevzame.
Koraki grizejo strmino prvi skok,jeklenice,obsežna melišča pod Velikim grebenom čez prostrano krnico Žmavcarji.Nekaj pohodnikov že sestopa so pa bili zgodnji.

Počitek in pogled nazaj v dolino ki je ostala globoko spodaj in tja preko v daljave na hribe ki se nizajo kot kaskade v neskončnost.Še dobrih 200 višinskih metrov me čaka do Malih podov ko pot zavije v levo na trave.
Po dobrih pol ure še zadnja strmina ko stopim pred brezno in spet ugledam bivak spet se zavrti film iz poletnih tur in preteklih.Tokrat je zaseden zato se ustavim kar zunaj za krajši počitek in okrepčilo.

Po glavi se pletejo plani za naprej nastane nekaj posnetkov in vprašanje ostanem tukaj na podih časa je dovolj pa da se še malo razgledam po okolici.Lahko pa tudi grem na Tursko goro.Ura je komaj enajst a bo časa dovolj.
Nadaljujem po grebenčku navzgor do mesta kjer poteka markirana pot prečno čez pode.Sneg je v zaplatah in trd kot beton se pa da izogniti-obhoditi.Še premlevam a včasih znam biti zelo hiter a le določene odseke poti.Odločim se da pojdem.

Pogled na Skuto na Malih podih v načinu Photosphere (klik)

Do križišča kjer se pot odcepi na Skuto in Rinke spust in prvo resno snežišče na poti ki ga obhodim po desni v nadaljevanju malo pred Turskim žlebom prečim naslednje kjer je uhojeno-narejeni stopi.V začetku vzpona na Tursko goro zopet manjše po plezovanje po skalah po levi ob snežišču.Na ovršnem delu se mi pokažejo pogledi v Logarsko dolino,Mrzlo goro in tja v daljave proti Raduhi ter Peci.
Prečenje naslednjega snežišča ki je dolgo dobrih 3-4 metre z nevarnim iztekom previdno po stopinjah predhodnikov.Ostane mi še en strm del tudi tu je del markirane poti zapolnjen z snežiščem isto kot prej po desni z lažjim po plezovanjem obidem.Sledi še samo grebenček pred vrhom tukaj pa pazim na manjše zaplate ledu ki so na poti.

Stopim na vrh ki je sameval ves sem prevzet od navdušenja in krasnih razgledov na vse strani.Vreme je res zadnje čase popolno prijetna temperatura in brez vetra.

Turska gora razgled v načinu Photosphere (klik)

Na čas sem čisto pozabil ko kasneje ugotovim sem bil na vrhu skoraj tričetrt ure a minljivost časa je gospodar sonce tudi ne lenari na nebu se spušča treba je sestopiti tema bo čez dobre tri ure.

Vrnem se po poti prihoda na Male pode pod Skuto kjer se še ustavim na krajšem počitku in okrepčilo v družbi radovednih gorskih kavk ki so tudi želele delček moje malice.
Tako prijetno je tukaj gor da bi kar ostal tišina lep pogled na gore ki me obdajajo predvsem pa na Skuto.

"Sedaj pa naprej" si rečem spustim se do bivaka in sestop čez Žmavcarje v dolino kamor pridem tik pred mrakom po dobrih 9 urah potepanja v osrčju Kamniško Savinjskih Alp na novega leta dan 1.januarja 2017.

.....spet grem visoko tam gor....pričakovanje je veliko....

....jutranje sonce je ožarilo vrhove pogled na Kalško goro....

....ko stopim iz gozda se pokaže pogled na dolino ki ostaja globoko spodaj....

...pokaže se tudi Turska gora....

....čez prostrana melišča v krnici Žmavcarji....

....še malo....pogled na Veliki greben in hribe v daljavi....

....spet sem pred bivakom pod Skuto 2070m....vreme pa fantastično....

....velikan Kamniško Savinjskih Alp....

....in moja najljubša Skuta 2532m....

....po okrepčilu se moja pot nadaljuje po grebenčku navzgor bivak ostaja spodaj....

....odločim se da grem na Tursko goro....

....krasni razgledi so danes tu gor.....

......hribi in hribi kot valovito morje....

....v neskončnost....

...še dobre pol ure je....

....Turski žleb in Mrzla gora 2203m....

....čez in malo naokoli proti vrhu....

....vrh je sameval pogled pa kot vedno izjemen....

....preko Planjave Ojstrice vse do Raduhe in še dlje....

....soseda Brana in Kamniško sedlo....

..........

......Logarska dolina pod senco mogočnih gora....

....v panoramskem pogledu....

....spominska z vrha na prvo v letu....

....po sestopu še postanek za okrepčilo pod Skuto v družbi nagajivih gorskih kavk....

....sestop do bivaka....

.....dolge sence sonce je že nizko na horizontu kmalu bo mrak....

....proti dolini.....

Video film o vzponu na Tursko goro



Ta dan je bil res izjemen in bo ostal za vedno v spominu.


Pa vsem varen korak v hribih in gorah.