Ogledoval sem si jo že meseca maja iz Matkovega kota ko sem preveril kako je z stanjem poti-snežišča.Takrat še ni bila primerna za letni vzpon brez zimske opreme.
Pot je podrobno opisana tudi na hribi.net(klik).
Prihod poletja in vročinska obdobja so opravila z snežišči,dobim informacijo pot je kopna.
Napoved vremena ugodna torej odpravim se na pot.Odločim se za krožno turo zato začetek poti čisto na začetku Matkovega kota.
Po makadamski cesti skozi neokrnjen Matkov kot do Bajte kjer je tudi velik lesen križ sem potreboval pol ure.
Nadaljujem v smeri Škaf-a.Po gozdu občasno strma pot.Dolina se zoži,teren postane skalnat pot poteka v bližini strmih sten zato nadenem čelado.
Nato pa presenetljiv dogodek sicer normalen pojav v gorah.Na sosednji strani preko hudournika zgoraj dvakrat poči.Pomislim "lovec strelja gamsa" zvok je bil kar podoben.Nakar prileti preko roba kar velik-precej velik kamen,ki je padel cca 100 metrov globoko in se razletel na kose ter je pošteno "zagrmelo".Še dobro da tam ne poteka pot.Žal je pa bila kamera v žepu.
Nadaljujem čez velike bloke kamenja vedno višje gor proti Škafu.
Zaradi mile zime in malo snežnih padavin je še ostal samo delček.Krajši postanek čisto ob steni,slučajno če prileti kaj od zgoraj.
Prvi klini čez izpostavljen del in po uhojeni potki navzgor.Prva strma pregrada preko katere je speljana pot varovana z klini in jeklenico.Po melišču navzgor,nekaj snega ob poti ki oddaja hlad.Je bilo kar blagodejno.
Že pri drugi še večji pregradi,prečim grapo po polici nad snežiščem zopet jeklenica in do klinov na drugi desni strani.Ustvarjajo se meglice,nebo postane oblačno tako da vroče ni bilo ampak vseeno lepo.Vidljivost je bila kar dobra samo ne zelo daleč.
S pomočjo klinov navzgor proti visokogorski krnici Latvica.Že dolgo je bila v meni želja jo videti v živo.Ni tako gromozansko velika,ampak vseeno čudovita.
Prispem na Latvico kjer si zopet privoščim odmor.Oblaki zelo hitro drvijo po nebu zato misel zgoraj zelo piha-malica da se na vrhu ne bom dolgo zadrževal.
Po malici in počitku nadaljujem po melišču navzgor proti vzhodnemu grebenu Mrzle gore.Naravnost proti mogočnemu "stolpu" ki štrli iz grebena.
Bolj v desno kamor me usmerijo markacije in že na grebenu.Na drugo stran in že pogled na Okrešelj ter gore na drugi strani.
Občasno zelo izpostavljeno vendar kjer je potrebno je jeklenica in klini,nekaj je pa tudi poplezovanja.Mimo zanimivih skolptur ki štrlijo iz grebena delo umetnika-narave.
Vedno višje,čarobno,tiho,delno zavito v meglo,brez vetra,brez pohodnikov,popolni mir.
Še zadnji klini malce nerodno ampak je šlo in samo še sprehod proti vrhu Mrzle gore.
Na vrhu sem sam,standard-vpis v knjigo,fotografiranje.Mirno brez vetra,le silnih razgledov ni bilo saj so bili osrednji vrhovi Kamniško Savinjskih Alp zaviti v meglice.Le Brana je bila odkrita,Ojstrica pa se je sramežljivo odkrivala in skrivala.
Za mano pride na vrh mlad par in nato še dva pohodnika,ki nista ostala dolgo.
Občasno se je celo pokazalo sonce tako da je bilo kar prijetno še posebej ker ni bilo vetra,da sem kar dolgo posedal na vrhu.
Sestopim na drugo stran po težji varianti v smer Okrešlja.Počasi tako da sem imel čas fotografirat detalje poti,ki je zelo zahtevna in v zgornjem delu ni varovana.
Na manjši travni uravnavi na Mrzlem dolu postanek.Spust proti domu na Okrešlju kjer si privoščim hladen radler.Skozi sotesko mimo slapa Rinka.
Čaka me še 7 km Logarske doline,ki pa jo prehodim v 1 uri in pol in že sem pri avtu na začetku Matkovega kota.
Zelo lepa tura precej zahtevna primerna za izkušene planince.Vredna ponovitve,morda v kakšni družbi malo drugače zrežirana da ne bo toliko pešačenja,ampak tudi to ni bilo tako hudo.
Video film pohod Matkov kot-Mrzla gora
Pa vsem varen korak v hribih-gorah.
