Odločim se za pot na Brano 2252m preko Kamniškega sedla kjer lahko odneham če bi začutil težave.Seveda kaj pa kot v soboto res pa je da je bilo v nedeljo lepše vreme.No kdo bi bil tak jasnovidec.Na izhodišču je malo avtomobilov torej nas bo danes malo v gorah ampak sem se motil.
Hitro pripravljen in že korakam v breg po znani poti,letos že tretjič.Do galerij nič posebnega le te pa vedno vzbudijo mojo pozornost.Kaj kmalu sem pri sp. postaji tovorne žičnice.Občasno strmina popušča saj pot teče ob pobočju zopet moj pogled uhaja tam dol v globeli strugo potoka Sedelšček.
.JPG)
Občasno se oziram nazaj z pogledom v dolino ki ostaja za mano.Sonce se dviga na nebo a danes ga bo bolj malo,višje je tudi veter začel svoj ples.
Pri Pastirjih postanek pred zadnjo "etapo" na Kamniško sedlo.Gozda je konec in pokaže se sedlo imenovano tudi "Jermanova vrata".Tudi dve lepotici se pokažeta v vsej svoji veličastnosti na levi Brana na desni pa Planjava.Občudujem njuna ostenja in vsakokrat opazim nekaj novega.
Kar nekaj nas v vrsti obira pot vsi s podobnim ciljem da dosežemo vrh.Prvi del vzpona je za mano ko se ustavim pri klopci pod kočo.Na jug je razgled prav veličasten na hribe ki se nizajo v daljavi.
.JPG)
Mokro majico zamenjam z suho in oblečem še jakno pa tudi rokavice ter kapa prideta.Pogled uhaja na izbrani cilj,ocenjevanje razmer,videti je ok.Pred enim dnevom jo je pobelilo(sneg) sedaj je kopno.Nekaj okrepčila in nadaljujem.
Obiram korake višje nad kočo kjer je slovenska zastava (glej VIDEO-klik).Hočem se fotografirat ob njej za spomin.Kdo pa se ne.
Pogled ki vzame dih na drugo stran v Logarsko dolino in gore nad njo.Zaganjajo me huronski sunki vetra,pa kaj vse ima svoj čar.
Preko sedla "rado vleče"(piha veter) in Kamniško je znano po tem.Najdejo pa se tudi kotički kjer je bilo zatišje.Vsi vrhovi naokrog ki so višji od 2200 imajo megleno "kapo".
Fotoaparat zajema motive in se razgledujem naokrog ter v daljave.
.jpg)
Pride čas da se povzpnem na izbranko.Med sedlom in vznožjem gore je veter vlekel kot hudič,na obširnem melišču pa se je umiril.Pogled mi uhaja navzdol v globine,proti Okrešlju in na slap Rinka ki je videti kot miniatura.
Lagodne potke je konec ko sem pri razpotju,levo na Brano desno čez Kotliče na Tursko goro.Sedaj se začne tisto ta pravo,roka se občasno oprime skale,pozoren korak,pogledi navzdol.
Kamera na čeladi snema "akcijo",tisti ta zgodnji in hitri pa že sestopajo.Izmenjamo besede "Dober dan" in nekaj o vetru.
Pred mano je manjši kamin ki mi je pred leti ob prvem vzponu delal kar nekaj težav,spomin na tisti čas zariše nasmešek na obraz.Ovinek v desno mimo dveh klinov,nekaj korakov in že sem na ovršnem delu gore.
Zopet huronski sunki vetra kot da sem stopil skozi vrata.Počasnega koraka proti najvišji točki kjer stoji kovinski križ.
.JPG)
Nisem sam na vrhu sta še dva.Formalnosti,fotografiranje vpis v knjigo,žig in čas za okrepčilo.Razgled je bolj slab a vse eno je lepo.Še nekaj jih je prišlo na vrh,izmenjamo nekaj besed.Pozornost mi jemljejo radovedne in nagajive gorske kavke,obožujem te ptice.Njihovo čistost in trdoživost v tem divjem svetu.
.JPG)
.JPG)
.jpg)
.JPG)
Napočil je čas za sestop napravim še nekaj motivov z vrha.Pogled navzdol ki je bil res lep cele trume pohodnikov ki se šele vzpenjajo.Sestopam počasi,časa imam še dovolj saj za danes ni drugih načrtov.
.jpg)
Na sedlu se zopet razgledujem po okolici nastajajo foto utrinki.Na "mirnem mestu" počitek z pogledom na obe lepotici ki krasita Kamniško sedlo.
.jpg)
Priboljšek iz nahrbtnika,opazujem ostale pohodnike.Pokazal se je sonček,oblaki so se nekoliko dvignili v brez veterju je bilo prav prijetno toplo.Igrive gorske kavke ki so se igrajo v vetru.
Ogledam si še zanimive skalne roglje na vzhodni strani sedla ki jih imenujejo "Babe".Od blizu so kar mogočne in na drugo stran vratolomna globina v dno Logarske doline.
.JPG)
.JPG)
.jpg)
Po vsem tem sledi počasen sestop proti izhodišču ki pa ni tako kratek nekaj k temu tudi doprinese že prvi del ture.Ni nobenih težav lepo mi gre.
Če sem pred dobrim mesecem dni ko sem v službi doživel padec z strehe(cca 4 m) mislil da je letos z gorami konec zame se mi je sedaj kar smejalo in to od sreče in zadovoljstva.
Včasih pa mora človek tudi sam nekaj naredit zase da hitreje okreva in se vrne v stare tirnice kjer je "doma".
GPS sled prehojen poti-(klik)
Brana-Kotliči-Turska gora(2012)-klik
Video utrinki o prehojeni poti
Pa vsem varen korak v hribih in gorah.
