Dostopna je po več poteh iz različnih smeri tudi z avtomobilom po cesti.
Tokrat sem izbral pot ki se začne v Slivnici pri Mariboru in je opisana v planinskem vodniku:"Po gorah severovzhodne Slovenije",stran 204,pot številka 1810.
Natančneje,začne se pri otroškem vrtcu tik ob glavni cesti kjer je tudi primerno parkirišče.Pot je odlično označena kar lahko pohvalim PD Fram ki zanjo tudi skrbi.
Na dolgo je ne bom opisoval (glej VIDEO-klik) saj ob tako zgledno markirani-označeni poti je nemogoče zaiti.Priznam pa lahko,zelo je "dolga" 21 km v obe smeri,čas hoje pa skupno 5 ur.
Z parkirišča sem krenil za markacijami,mimo gradbišča ker nastaja novi vrtec,skozi vrtljiva vratca,čez igrišče v smer slivniškega gradu.
Čez travnik pridem do križišča cest pri gradu,grem levo,čez 50m pa na desno pot nad transformatorjem,po poti pod gozdom.
Prvo srečanje z posledicami ki jih je povzročil žled saj je čez pot podrto drevo,ki ga obhodim,stopim na asfaltno cesto kjer me markacija usmeri desno.
V nadaljevanju pot poteka skozi naselje in preide v gozd.Se vzpenja a ne pretirano strmo tako da ni utrujajoča.
Na višini cca 500m stopim iz gozda na cesto v smer zaselka Šestdobe.Lepi razgledi se mi ponujajo na ravnico spodaj in proti Mariboru,na drugi strani pa se mi kaže Boč,Donačka gora...
Zanimive so tudi skulpture iz lesa delo umetnikov kar daje dodatno zanimivost poti.Sredi zaselka ob "sejalcu" grem desno,naravnost pa vodi pot na Jugovo domačijo.
Skozi kratek kostanjev gozd in spet na cesto kjer je odcep za kmetijo Robič.Dolga enolična pot po cesti me pripelje do mesta kjer se pot združi z tisto ki prihaja iz smeri Fram(Jugova pot).
Spet naprej po cesti,čez Plahutnikov vrh,čez dvorišče isto imenovane kmetije.Smerokaz me usmeri strmo navzgor čez travnik v smer bolnice za pljučne bolezni.
Razgled postane še lepši in sega daleč na hrvaške hribe,dravsko polje...
Ob bolnici prečkam cesto in spet za kratek čas v gozd.Višje pa me pot vodi po glavni cesti ki se vije na Pohorje a le za cca 100m,kjer stopim spet na mehko pot.
Prečkanje ceste še se večkrat ponovi.Stopim na Petkovo sedlo.Na višini cca 1000m prvo srečanje z snegom ki ga je malo,samo zaplate.Do koče ni več daleč ko sem pri božjem znamenju ob robu gozda.
Po nekaj minutah me koraki prinesejo do Mariborske koče-1068m.Pred kočo stoji doprsni kip Ivana Šumljaka-ki je oče Slovenske planinske transverzale.
Sledi daljši postanek in okrepčilo.Vreme je klaverno,oblačno z nekaj malega sonca.Na izhodišče se vrnem po isti poti,ob tem je še vmes malo rosil dež za kratek čas,pa nekaj sonca.Lepo je bilo,pot vredna ponovitve.
GPS sled prehojene poti (klik za ogled)
Video film ki nazorno prikaže prehojeno pot
Pa vsem varen korak v hribih-gorah.
